LJUBLJANA – Pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niso zadovoljni z doslej oblikovanim predlogom davčnih sprememb, o katerih se finančni minister Dušan Mramor dogovarja s širokim krogom déležnikov, zato so pripravili svojega. Prinesel bi večjo razbremenitev še širšemu krogu zaposlenih in pri njem bodo vztrajali, ključna pa je reforma javnega sektorja. Mramor je februarja napovedal razbremenitev stroškov dela za 60 do 90 milijonov evrov. Kako bi to dosegli, bo moralo po njegovih besedah povedati gospodarstvo samo, zato je doslej opravil že več krogov usklajevanj s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po zadnjih pogovorih je povedal, da bo šel predlog v smeri sprememb dohodninske lestvice ter obravnave nagrad, za izpad teh prihodkov pa bi zvišali davek od dohodkov pravnih oseb.
Ugodnosti za pol milijona zaposlenih
»Če je kdo dobil vtis, da gospodarstvo podpira predlog finančnega ministrstva, se moti,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Namesto tega so pri GZS skupaj z Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije pripravili svoj predlog, ki bi stroške dela razbremenil za 328 milijonov evrov, vire pa bi našli predvsem v zmanjšanju javne porabe. Po besedah vodje Analitike GZS Bojana Ivanca gre za pet skrbno pripravljenih predlogov, ki obravnavajo tako visoko obremenitev dela najbolj produktivnih kot tudi širšo populacijo delovno aktivnih, tudi tistih z najnižjimi plačami. »Ugodnih učinkov bi bilo deležnih 570.000 zaposlenih, vsako leto pa bi nastalo 3000 do 4000 novih delovnih mest,« je napovedal.
Stroške dela bi po tem predlogu razbremenili z določitvijo zgornje meje prihodkov, od katerih se plačujejo socialni prispevki, ukinitvijo 0,53-odstotnega prispevka za poškodbe pri delu, ki ga plačujejo vsi delodajalci, uvedbo novega dohodninskega razreda za plače nad 1,8-kratnikom povprečne, umikom 50-odstotne obdavčitve pri dohodnini in dvigom splošne olajšave pri dohodnini.
»Poskušali bomo uresničiti čim večji del naših predlogov, čeprav se zavedamo, da za vse do leta 2017 to ne bo mogoče,« je dejal Hribar Milič. Za zdaj se nameravajo o njih pogovarjati v paketu, bistveno pa se jim zdi zmanjšanje porabe javnega sektorja.
Reforme: šolstva, zdravstva, lokalne samouprave
Reforma javnega sektorja je sestavni del zahtev GZS. »Dokler ne bomo prestrukturirali javnega sektorja, bomo le prelagali iz enega žepa v drugega,« je dejal Hribar Milič, ki se ne strinja s trditvami, da javne porabe ni mogoče zmanjšati. »Vsakdo, ki se srečuje z javnim sektorjem, ve, da je možno in treba v javnem sektorju prihraniti tisto, kar bi lahko služilo za razbremenitev plač in naših drugih predlogov.« Poleg optimizacije delovanja javne porabe, ki bi po tem predlogu vključevala reformo šolstva, optimizacijo in digitalizacijo delovanja upravnih enot in služb javne uprave, reformo zdravstva in reorganizacijo lokalne samouprave, kot alternativni vir za nadomestitev izpadlih javnih prihodkov zaradi znižanja obremenitve dela med drugim ponujajo davek na nepremičnine, redefinicijo košarice zdravstvenih pravic ter višje poenotene prispevke pri opravljanju drugih vrst dela.
Zaradi visoke obdavčitve visoko izobraženih zaposlenih imajo podjetja težave pri iskanju novih kadrov. »Dobre kadre dobimo težko in jih je premalo, a le tako dosežeš uspeh,« je dejal predsednik upravnega odbora družbe Solvera Linx iz Ljubljane Otmar Zorn.
Dobre iščejo mesece in mesece
Direktor družbe Imagine iz Maribora Matej Leskovar pa je dodal, da bi v primeru fleksibilnejše zakonodaje zagotovo več zaposlovali in razvijali nove projekte. A tega si zdaj ne upajo, kaj šele, da bi svoje zaposlene primerno nagradili. »Mesece in mesece iščemo dobre kadre, ko jih izobrazimo, pa je težava, da jih obdržimo,« je dejal.
Predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs je posebej izpostavila zahtevo po uvedbi socialne kapice. Uvedla jo je že večina držav, katerim je slovensko gospodarstvo konkurenčno, v Sloveniji bi jo lahko določili pri dvakratniku povprečne plače. »Lahko se zviša, vendar naj se vendar določi,« je zahtevala.
