LJUBLJANA – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) letos pričakuje 0,3-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi se pospešila na 1,2 odstotka. Čeprav za letos napovedujejo šibko rast, je napoved boljša od oktobrske, ko so za letos pričakovali 1,3-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP). Pričakovanja podjetij so večinoma boljša kot oktobra.
Vodja analitske skupine GZS Bojan Ivanc je na današnji javni tribunu GZS spomnil, da je začela gospodarska aktivnost v zadnjem lanskem četrtletju okrevati, a je hkrati opozoril, da glavnina pozitivne gospodarske rasti temelji na izvozu. Na področju investicij je Slovenija v prvem četrtletju zabeležila eno največjih rasti, obseg gradbenih del se je na letni ravni okrepil za 37 odstotkov, a je bila dodana vrednost pri vseh tovrstnih poslih precej nizka. »Vrednost je bila visoka, vendar zaslužka na koncu ni bilo veliko,« je pojasnil Ivanc.
Ob tem je opozoril, da se zadolževanje še vedno povečuje, čeprav je cena tekočega zadolževanja nižja, povečuje se število stečajev, narašča tudi brezposelnost.
Potrošnja se bo še vedno krčila
GZS letos pričakuje ugodno izvozno dinamiko na trgih EU, rahlo rast investicij, medtem ko naj bi se potrošnja še vedno krčila. Preobrat pri brezposelnosti pričakujejo šele leta 2015, ko naj bi se začela krepiti tudi potrošnja. Med tveganji, ki spremljajo napoved, je Ivanc omenil izvozne trge nekdanje Jugoslavije, ki so jih nedavno prizadele hude poplave, negativna valutna razmerja in sankcije proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini, potekali bodo vseevropski stresni testi bank, gospodarstvo pa bo treba prestrukturirati.
Napoved GZS o gibanju BDP v letošnjem letu je skladna z napovedjo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o 0,3-odstotni rasti, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj letos pričakuje 0,5-odstotno gospodarsko rast, Evropska komisija pa je z napovedjo 0,8-odstotne rasti najbolj optimistična.
Optimizem v države
Ekonomist Jože P. Damijan je optimistične napovedi iz Bruslja na javni tribuni GZS pospremil z besedami, da »je bila Evropska komisija vedno precej optimistična, kljub politikam, ki jih je zganjala v preteklih letih«.
Prepričan je, da je komisija glavni krivec za drugo recesijo v letih 2011 in 2012, »ker je zategnila pas s politiko varčevanja, zdaj pa poskuša spraviti nazaj optimizem v države«. Ob tem je opozoril, da je bilo letos volilno leto – nedavno so potekale volitve v Evropski parlament. »EU vodijo politiki,« je dejal.
Gospodarska napoved GZS temelji na izidih njihove spomladanske ankete o poslovnih pričakovanjih 270 gospodarskih družb. Ti so pokazali, da so pričakovanja podjetij večinoma boljša kot oktobra. Med glavnimi tveganji je največ podjetij izpostavilo šibko domače povpraševanje, nato nedostopnost finančnih virov, na tretjem mestu pa je sledil rusko-ukrajinski konflikt.
