LJUBLJANA, ATENE – Grški volivci so na današnjem referendumu jasno zavrnili pogoje, ki jih v zameno za nadaljnjo finančno pomoč zahtevajo mednarodni posojilodajalci, kažejo prvi neuradni izidi. Po prešteti polovici glasov ti kažejo, da je proti glasovalo 61,2 odstotka volivcev, za pa 38,8 odstotka.
Izid odmeva tudi v slovenski politiki. Predsednik Desusa Karl Erjavec je v izjavi za STA ocenil, da se bo politična kriza v Grčiji zaostrila, razen če pride do dogovora z EU. A sam ne verjame, da se bo to zgodilo, ker bo zaveza z referendumsko odločitvijo proti varčevalnim ukrepom po njegovih navedbah še bolj zavezujoča za predsednika grške vlade Aleksisa Ciprasa. Po njegovi oceni se bo v Grčiji po referendumskem ne varčevalnim ukrepom zaostrila politična kriza, ker se bo likvidnostni položaj v prihodnjih dneh poslabšal.
V SD odločitev Grkov obžalujejo, pričakujejo pa, da bo EU solidaren in bo omogočil iskanje zanje sprejemljivih in vzdržnih rešitev, pravi prvak SD Dejan Židan.
Samaras po porazu na referendumu odstopil Vodja največje grške opozicijske stranke Nova demokracija Antonis Samaras je, potem ko so Grki po še neuradnih izidih na današnjem referendumu prepričljivo zavrnili predlog posojilodajalcev o pogojih pomoči Grčiji, odstopil, poročajo tuje tiskovne agencije. Samaras je pred referendumom grške volivce pozival, naj glasujejo za. |
Po Erjavčevih ocenah bo slej ko prej v Grčiji prišlo do predčasnih volitev. Na EU pa po njegovem mnenju referendumski izid ne bo vplival.
Predsednik SD Dejan Židan pravi, da je pri nadaljnjem razvoju dogodkov treba poiskati kompromisno rešitev, ki bo zagotovila celovitost evrskega območja in gospodarsko obnovo države.
Referendum je po njegovih navedbah osnovna demokratična pravica in se ji ne sme nasprotovati. Dogajanje pred njim »je prizadelo grške ljudi, zaostrilo gospodarsko krizo v Grčiji in izpostavilo celoten EU geopolitičnim ter finančnim tveganjem«, je ocenil Židan.
V Grčiji so se volivke in volivci po njegovih navedbah odločili proti predlogu EU, in sicer ob zavajanju lastne vlade, ki je pred ljudi postavila nepopolno vprašanje, ki ni izražalo zadnjih kompromisnih predlogov partnerjev iz EU.
Mesec: Siriza je prejela potrditev, da so njene politike pravilne
Grška Siriza je po mnenju vodje ZL Luke Mesca danes prejela jasno potrditev, da so njene politike pravilne in si Grki želijo nadaljevanja borbe proti varčevanju in diktaturi finančnih trgov ter borbe za novo Evropo. »Grški ne je priložnost za vse nas, da se osvobodimo,« je za STA dejal Mesec, ki ocenjuje, da je zmagal koncept demokratične Evrope.
Mesec je spomnil, da je grška Siriza prišla na oblast v popolnoma bankrotirani in opustošeni državi, in sicer zaradi varčevalnih ukrepov ter stiskanja evropskih institucij in finančnih trgov. V evropskih institucijah na žalost niso naleteli na razumevanje.
Grški ne varčevalnim ukrepom po njegovem mnenju ni dobra novica le za Grčijo, pač pa za vse, saj se je celotna evropska periferija znašla v primežu istih mehanizmov in politik.
Kritična tudi analitika
Grški referendumski ne varčevalnim zahtevam posojilodajalcev samodejno ne pomeni rešitve problema, a tudi ne izstopa Grčije iz območja z evrom, poudarja Sašo Stanovnik iz Alte Invest. Marko Bombač iz NLB skladov kot najverjetnejši scenarij navaja obstanek Grčije v območju z evrom, čeprav se je situacija tako za dolžnike kot upnike poslabšala.
»Načelno je bil ta referendum pravzaprav le igra za javnost in poraba časa,« je v komentarju grškega referenduma za STA povedal vodja oddelka analiz v Alti Invest Sašo Stanovnik. Tako odločen ne kot odločen da namreč pravzaprav ne bi pomenila avtomatično ne rešitve problema, ne tako imenovanega grexita – izstopa Grčije iz območja evra.
Stanovnik je kot »povsem logično in pravilno« označil, da upnik in ne dolžnik postavlja pogoje za kredit ali pomoč. A Grkom in Sirizi referendum nekoliko pomaga. Zavrnitev pogojev pomoči namreč vladajoči stranki daje demokratično moč, da zavrne zadnjo ponudbo evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Grški ne odmeva po Evropi
Medtem iz evropskih držav že prihajajo prvi odzivi na grško zavrnitev pogojev mednarodne pomoči na današnjem referendumu. Nemški podkancler, socialdemokrat Sigmar Gabriel, je v prvem odzivu dejal, da si po grški zavrnitvi predloga posojilodajalcev težko predstavlja nova pogajanja.
Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je prek twitterja sporočil, da bo zdaj nujno najti rešitev. »Vendar iz grškega labirinta ne bomo izšli s šibko Evropo, v kateri ne bo rasti,« je zapisal. Italijanski premier Matteo Renzi je sicer za ponedeljek zjutraj že sklical sestanek z ministrom za gospodarstvo Pierom Carlom Padoanom, s katerim bosta govorila o posledicah grškega referenduma.
O posledicah grškega referenduma bo razpravljala tudi španska vlada, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili v Madridu. Poljska premierka Ewa Kopacz pričakuje, da bo Grčija zapustila območje evra. Kot je dejala, Grki niso bili pripravljeni iti po težki poti reform, krivdo za to pa po njenem prepričanju nosi tudi vlada v Atenah. »Grki so žrtev populističnih politikov,« je dejala konservativna političarka. Avstrijski kancler Werner Faymann pa je prepričan, da je zdaj na grški vladi, da predstavi predloge, kako naprej.
Da je Grčija naredila korak na poti do izstopa iz območja evra, meni tudi namestnik ruskega ministra za gospodarstvo Aleksej Lihačev. Dodal je, da bi bil grški odhod neke vrste šok terapija za EU. Ruski predstavnik je še izrazil pričakovanje, da bo vrednost evra upadla, vendar ne katastrofalno.
Vodja španskega gibanja Podemos Pablo Iglesias, ki je v soboto Grke pozval, naj glasujejo proti, pa je pozdravil, kot se je izrazil, zmago demokracije v Grčiji. Izid grškega referenduma je pozdravila tudi vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte, sicer nasprotnica evra, Marine Le Pen, ki je dejala, da so Grki »dali lepo in veliko lekcijo demokracije«.
