Grške koprive

Najlažje je koprive trgati s tujimi rokami. Zato nas ne bi smelo presenetiti, da novi grški predsednik vlade, sicer skrajni levičar, pričakuje, da bo reševal Grčijo na račun drugih.

Takoj po zmagi so se novi grški voditelji odpravili na evropsko turnejo z namenom iskanja načinov, kako prevaliti plačilo svojih obveznosti na davkoplačevalce v drugih državah, seveda tudi na slovenske. Nova grška vlada pričakuje, da jim bodo upniki, med njimi tudi Slovenija, tako ali drugače odpisali večino dolgov. Slovenijo bi grška avantura lahko stala od četrt milijarde evrov do tudi krepko prek milijarde. To je odvisno od tega, kako popustljivi bodo evropski voditelji do grških zahtev. Ne smemo zanemariti, da Slovenija kot članica evroobmočja jamči za grške dolgove tudi s poroštvi. Zato je presenetljivo, s kakšno simpatijo nekateri v Sloveniji gledajo na grške zahteve. V Grčiji zaposleni v javnem sektorju še danes uživajo različne privilegije, o katerih lahko drugi prebivalci EU samo sanjajo.

Skrajna levica je v Grčiji zmagala, ker je volivcem obljubila, da bodo spet lahko porabljali več, kot ustvarijo. Kakor da bi bilo življenje na račun drugih nekakšna grška zgodovinska pravica. Cipras je zmagal, ker je obljubljal povečanje pokojnin, povečanje minimalne plače, vnovično uvedbo različnih dodatkov k plačam in celo odpis dolgov grškim gospodinjstvom. Med njegovimi obljubami je bilo tudi subvencioniranje javnega prevoza, električne energije in še marsikaj drugega. Kavelj je seveda v tem, da bi vse te obljube uresničeval z odpisom dolga, ki ga ima Grčija do tujine, in, ne boste verjeli, z najemanjem novih dolgov. Očitno nova grška oblast predpostavlja, da bo evropske voditelje in finančne upnike speljala na led na enak način kot v preteklosti po principu stare finte, novi osli. Popuščanje Grkom bi seveda sprožilo demonstracijski učinek. Pravzaprav se je treba vprašati, zakaj bi doma varčevali pri vsakem evru, hkrati pa bi namesto Grkov plačevali njihove dolgove.