Vroče poletne dni bi lahko dodatno razgrel bankrot Grčije, ki bi močno vplival tudi na življenje pri nas. Navsezadnje smo do Grčije v obliki posojil ali poroštev izpostavljeni kar v višini milijarde evrov in pol. Velik del tega zneska bomo morali slej ko prej odpisati. Kosilo, ki so ga pojedli Grki, bomo tako namesto njih plačali tudi mi. Potem ko so predstavniki Mednarodnega denarnega sklada zapustili pogajanja z Grčijo, je tudi nemška vlada razpravljala o scenarijih v primeru grškega bankrota. V Sloveniji ta tema očitno še ni tako aktualna. Tudi to kaže, da se pri nas ne zavedamo resnosti problema, čeprav nas bo bankrot Grčije udaril po žepu precej bolj, kot večina pričakuje. Pravzaprav še danes ni jasno, čemu se je bilo treba Sloveniji tako močno vplesti v reševanje Grčije. Nemčija in Francija sta namreč z reševanjem Grčije reševali predvsem svoje poslovne banke, ki so bile do vratu vpletene v grško finančno godljo. Slovenija ni imela podobnega razloga. Po eni strani doma včasih do onemoglosti razpravljamo o porabi javnega denarja, ko gre za nekaj deset tisočakov, po drugi pa smo brez kakršne koli javne razprave obesili slovenskim državljanom za milijardo in pol potencialnih obveznosti. V javnosti pogosto slišimo trditev, da je to pač cena članstva v območju evra, ki pa ne drži povsem. Slovaška, ki je prav tako članica, namreč pred petimi leti ni hotela sodelovati v mehanizmu posojil držav z evrom prezadolženi Grčiji. Slovenska oblast ima že velike težave, ko poskuša državljanom pojasniti, kakšne koristi imamo od tega, da smo prek pet milijard davkoplačevalskega denarja namenili za reševanje slovenskih bank. Še veliko težje pa bo pojasniti javnosti, čemu smo milijardo in pol evrov oziroma 750 evrov na državljana namenili za reševanje grških problemov. Doma zategujemo povsod, tudi v zdravstvu, morebitna eksplozija grške finančne bombe pa nam zna čez noč odnesti milijardo.
|
|
