LJUBLJANA – Včeraj je predsednik Evropske komisije dr. Jean-Claude Juncker praznoval 60. rojstni dan. Prejel je nenavadno veliko voščil in čestitk. Ena med njimi pa je bila še posebno zanimiva: več kot milijon ljudi iz vse Evrope se je namreč podpisalo pod peticijo proti trgovinskima sporazumoma med EU na eni strani ter ZDA in Kanado na drugi. Več kot 6000 podpisov so prispevali tudi državljani Slovenije. Podpisniki peticije predstavnike ustanov EU in njenih držav članic pozivajo, naj nemudoma ustavijo pogajanja o sklenitvi spornega čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva z ZDA (TTIP) in naj nikar ne ratificirajo prav tako škodljivega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (Ceta) s Kanado. Koalicijo Stop TTIP sestavlja več kot 320 civilnodružbenih organizacij, sindikatov in potrošniških organizacij.
Skratka, podpisniki peticije so želeli Junckerja včeraj še enkrat opozoriti na pomanjkljivosti sporazumov TTIP in Ceta ter pasti, ki se skrivajo v obeh. Da je Evropska komisija preprečila poskus civilne družbe, da bi se vsaj posvetovalno vključila v pogajanja o sklenitvi sporazumov TTIP in Ceta, katerih uveljavitev bo severnoameriškim korporacijam zagotovila nepredstavljivo moč na evropskih tleh in resno ogrozila stopnjo demokratičnosti, pravne države ter, ne nazadnje, tudi varstva okolja in potrošnikov v EU, je znano. Korporacijam naj bi Evropska unija po novem omogočila celo vlaganje hitrih tožb pred zasebnimi razsodniki proti vsem tistim državam članicam EU, če bi si te še kdaj drznile sprejemati zakone, ki bi prve lahko ovirali pri ustvarjanju dobičkov na račun Evropejcev. Točno, državam članicam EU grozi, da se bodo sčasoma spremenile v nekakšne ameriške rezervate, zelo podobne tistim indijanskim rezervatom, ki jih je Bela hiša snovala in učinkovito ustanavljala v času, ko je najbolj sistematično in genocidno kratila pravice ameriškim staroselcem.
Spomnimo se, Juncker je 11. septembra letos, čeprav ga je že takrat 136 evropskih civilnodružbenih organizacij opozorilo, da Evropski uniji grozi pospešeno zniževanje standardov in pravic, ki so bili doslej namenjeni prav varovanju javnega interesa na območju EU, samopašno zavrnil ustanovitev pobude za proučitev posledic nevarnih prostotrgovinskih pogajanj glede sklenitve tajnih (!) sporazumov z ZDA in Kanado. In? Predstavniki našega državnega zbora še kar veselo – tudi v zadnjih dneh! – romajo v Bruselj in Strasbourg, kjer jih nepripravljene pričakajo predstavniki evropskih ustanov in jih seznanjajo predvsem s »strokovnimi« argumenti lobistov severnoameriških korporacij ter ameriške in kanadske vlade v prid, kaj pa drugega, čimprejšnje sklenitve TTIP in Cete. Poleg tega tudi različni ameriški prepričevalci prirejajo srečanja, na katerih pojasnjujejo, zakaj vse bi bilo sprejetje TTIP zaželeno. Ko človek posluša nekatere predstavnike Slovenije (denimo kmetijskega ministra mag. Dejana Židana, ki je navdušen, ker bo Slovenija v prvi skupini držav EU z že potrjenim predlogom programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020) ali večino evropskih poslancev iz Slovenije (na primer Lojzeta Peterleta), se ne more znebiti vtisa, da so daleč najnevarnejši zagovorniki ameriških interesov na evropskih tleh prav predstavniki države članice EU. Jasno, edini, ki bi bil lahko resna prepreka Junckerjevi komisiji, je Evropski parlament. Vendar kaže, da bodo vsaj vse tako imenovane velike poslanske skupine skoraj gotovo nazadnje naredile vse, da bi ustregle ZDA. S kakšnimi argumenti? Denimo s tako trapastim, kot je tisti, da ko bo TTIP v veljavi, bodo tudi slovenska podjetja lahko uspešneje nastopala na ameriškem trgu in konkurirala celo za tamkajšnja javna naročila. Smo pa res naivni, če temu verjamemo.
ZDA lahko celo še malo počakajo
Strokovnjaki v vrstah evropskih civilnodružbenih organizacij in potrošniških društev opozarjajo, da bo, če bo v skladu z načrtom Bele hiše uveljavljen TTIP, ogromno Evropejcev izgubilo delovna mesta ter da se bodo opazno znižali socialni, okoljski in prehranski standardi v EU. Kaj pa pri nas? V Zvezi potrošnikov Slovenije so se razveselili, ko je evropska komisarka za trgovino Cecilie Malmström zvijačno napovedala, da bodo pogajanja o TTIP odslej bolj pregledna. In? Korporacije čakajo, kot je s konkretnimi podatki utemeljil John Hilary, na to, da bo njihovo poslovanje lahko potekalo v svetu brez regulatornih ovir, ki za zdaj še omejujejo njihove nepredstavljive dobičke na trgih EU. Zato bi rade regulacijo čim prej odpravile. Jasno, tudi na račun zdravja ljudi in varstva okolja ter »odvečnih« delavskih pravic. In kaj je pri vsem tem še najbolj grozljivo? Da se ZDA in Kanadi tako zelo ne mudi. Seveda še lahko malo počakajo. Zanje je pomembno zgolj to, da bodo državljani EU nazadnje na kolenih oziroma podobni brezpravnim sužnjem.
