PTUJ – Da nas bodo smeti, ki jih ljudje vsak dan proizvajamo, slej ko prej zadušile, ni nova teorija zarote, ampak kruta realnost. Zato so tudi v deželi na sončni strani Alp stekli številni projekti, kako se lotiti tega problema. Toda ideje o regijskih zbirnih centrih za odpadke propadajo kot cvetlice brez vode. Potem ko so od ideje o regijskem centru odstopili na severnem Primorskem, postaja vse bolj jasno, da se tudi nad ptujskim centrom Cero Gajke zgrinjajo temni oblaki. Potem ko so se ptujski mestni veljaki sedem let trudili, da so dobili okoljevarstveno soglasje za uporabo in nadgradnjo deponije Gajke, zdaj manjka najpomembnejše – denar.
In to ne majhen delež. Že nekdanji prvi mož Ptuja Štefan Čelan je ocenjeval, da bi za nadgradnjo ptujske deponije potrebovali dobrih 20 milijonov evrov. Med drugim bi tako zgradili drugo odlagalno polje, vzpostavili sistem predčiščenja odpadne vode in dodali zbirni bazen za izcedne vode. Najlažje bi projekt seveda izvedli s pomočjo evropskega denarja, a nihče več ni prepričan, da bo v novi finančni perspektivi ta sploh še na voljo. Evropske finančne injekcije, ki so veljale do predlani, so načrtovale financiranje izgradnje regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Po novih smernicah (2014–2020) pa naj bi bili financirani projekti zagotavljanja pitne vode in čiščenje odpadnih voda, posebna pozornost bo namenjena varovanju občank in občanov pred visokimi vodami.
V projektu nadgradnje odlagališča Cero Gajke je sodelovalo 18 občin. Zraven ptujske še: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. |
Rok pred dvema letoma
Da se bo izgradnja oziroma nadgradnja zbirnega centra Cero Gajke verjetno za nekaj let zavlekla ali celo povsem ustavila, ni edina skrb ptujske mestne občine. Občina Ptuj je namreč že pred štirimi leti s 17 občinami sklenila pogodbo, da bodo te plačevale okoljsko dajatev oziroma ekološko takso. Denar se je zbiral v proračunskem skladu Cero Gajke v okviru proračuna ptujske občine. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da se bo denar porabil za nadvišanje obstoječega odlagalnega polja v Cero Gajke, nove tehnološke linije za ločevanje in obdelavo odpadkov z MBO-napravo ter čistilno napravo. Naštete investicije bi morale biti končane do 30. junija 2013. Nato bi se začelo enoletno poskusno obratovanje naprav. Toda načrtovanega do roka niso zgradili.
Za kaj so Ptujčani porabili denar? Občina je v pogodbi iz leta 2011 navedla, da ima za investicijo pridobljena vsa zemljišča, izdelane idejne projekte, investicijsko dokumentacijo in vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev. Toda iz realizacije proračuna za leti 2012 in 2013 je razvidno, da je občina zbrani denar od okoliških občin porabila tudi in predvsem za nakup zemljišč. Zato so med 17 občinami, ki so sodelovale v projektu, vse glasnejše zahteve, da hočejo denar nazaj. Kot prva je zahtevek za vračilo denarja nanjo naslovila občina Hoče-Slivnica, ki je v omenjenih letih vplačala dobrih 135.000 evrov.
Slabi štirje milijoni
»Investicija nadgradnje Cero Gajke je očitno potopljena. Stoodstotno sem prepričan, da je finančna konstrukcija, navedena v pogodbi iz leta 2011, nevzdržna, saj predvideva tudi vir iz evropskega proračuna, a tega ni več na razpolago. Upam, da je namensko zbrani denar še kje na kakšnem skladu. Če ni, bo imela Mestna občina Ptuj težave z vračanjem teh sredstev, če niso bila namensko porabljena. Za investicijo oziroma nadgradnjo Cero Gajke pa vemo, da se porabila ne bodo – vsaj ne za objekte, ki so navedeni v leta 2011 podpisani pogodbi. Deloma bi lahko priznali stroške priprave projektne dokumentacije. Doslej za nobeno leto nismo dobili niti poročil o porabi sredstev. Pa bi jih morali,« nam je razložil hoški župan Marko Soršak.
Vse bolj kaže, da bi se lahko ptujska občina znašla na robu bankrota. Še posebno če se bo vseh 17 občin, s katerimi so Ptujčani v 2011. podpisali pogodbe, odločilo
Ptujska mestna občina očitke, da je bil denar porabljen nenamensko, zavrača. »Zbrana sredstva okoljske dajatve so se porabljala strogo namensko, Mestna občina Ptuj pa je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da zagotovi sredstva ter v interesu vseh vključenih občin prične izvedbo projekta regijske centra za ravnanje z odpadki Gajke,« je zapisal zdajšnji ptujski župan Miran Senčar. |
zahtevati nazaj svoj denar. V omenjenem obdobju je bilo na transakcijski račun ptujske občine nakazanih več kot 3,8 milijona evrov.
Zahtevek vseh občin, ki so sodelovale v projektu izgradnje deponije, bi v ptujski mestni blagajni naredil veliko luknjo. »Ker sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila zbrana in nakazana, zahtevamo povračilo. Sredstva bomo v duhu dobrega gospodarja zahtevali nazaj. Če je ptujska občina denar potrošila za kaj drugega, pa je to že stvar drugih organov,« je bil jasen župan Soršak.
