Z godnjespomladanskemu izsuševanju so bila zlasti izpostavljena gola preorana tla, sušni stres pa je oviral razraščanje ozimnih žit in vznik jarih žit. Ovirana sta bila tudi vznik zgodnjih vrtnin in njihovo presajanje na prosto, zato so v takih razmerah potrebovale pomoč z namakanjem. Sušne razmere so se stopnjevale in zajele še jugovzhodni del države tudi v začetku aprila, ko se je začelo vegetacijsko obdobje. Padavine v aprilu so bile sicer dokaj enakomerno porazdeljene. Zabeležili smo od 12 do 14 deževnih dni, a je razen treh deževnih dni ob koncu aprila polja le poškropilo. Podobne razmere so se z od 8 do 16 deževnimi dnevi nadaljevale tudi v maju.
 |
| V soboto bo sončno, več oblačnosti bo v vzhodni polovici države, kjer bodo še krajevne plohe. |
Suša pred vrati
Od začetka vegetacijskega obdobja, od 1. aprila pa do prvih dni junija, je na vzhodu in severovzhodu padlo od 120 do 140 mm dežja (60–70 odstotkov), v osrednji Sloveniji pa okoli 230 mm (90 odstotkov) in na jugozahodu države 113 mm (84 odstotkov). Ječmen in pšenica sta se slabše razraščala in prehitro prešla v generativno fazo razvoja, še preden sta dosegla optimalno razrast in višino posevka. Klasi so bili krajši, večje je bilo tudi število gluhih zrn, tudi prvi odkosi travinja so bili skromnejši. Močno je bila povečana nevarnost požarov v naravnem okolju. Poleti bo manj dežja Po podatkih Evropskega centra za vremenske prognoze (ECMWF) bodo od julija do avgusta letos temperature s precejšno verjetnostjo (60–70-odstotno) višje od dolgoletnega povprečja. Z manjšo verjetnostjo (okoli 50 odstotkov) kaže tudi, da bo padavin manj kot običajno.
Kako pravilno zalivamo
Sončno in vroče poletno vreme sproža visoko izhlapevanje. Rastline potrebujejo zalivanje. Na primer krompir potrebuje v fazi sklenjenih vrst v osrednji Sloveniji 5,7 mm vode na dan. Treba je zalivati tudi zelenjavo. Potrebe po vodi so odvisne od faze razvoja in lokacije ter talnega tipa. Potencialno evapotranspiracijo lahko spremljate na spletni strani ARSO http://meteo.arso.gov. si/met/sl/agromet/recent/ wb/. Porabo vode za posamezne rastline pa izračunamo tako, da ETo pomnožimo s t. i. koeficientom rastline (kc). Oglejmo si primer izračuna za solato. Solata ima v fazi prvih listov kc 0,7, v začetku intenzivne rasti 0,8, ob začetek zvijanja glav 1,1 in v prehodu v tehnološko zrelost 0,95. Izračun porabe vode pri solati v Ljubljani: 11. junija je potencialna evapotranspiracija (ETo) 5,4 mm. Če imamo solato v fazi zvijanja glav, bo njena poraba 5,4 x 1,1 = 5,49 mm.
