LJUBLJANA – Nedavna grožnja s smrtjo prvi dami Dursa Mojci Centa, grožnje predsedniku vlade Janezu Janši, ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in štirikrat več groženj sodnikom in tožilcem v zadnjem letu kot leto poprej ... Ob teh podatkih se zastavlja vprašanje: je Slovenija še varna država?
Nekdanji sodnik Konrad Rebernik, ki je pred leti obsodil šefa mariborskega kriminalnega podzemlja Maksimilijana Vollmeierja in na vrata stanovanja dobil bombo, pravi, da se je ob tem počutil nemočnega in jeznega. Kot pravi, se vsi sodniki srečujejo z grožnjami, a resnost grožnje mora sodnik oceniti kar sam, je povedal na POP TV. »Lahko samo upaš, da se grožnja ne bo uresničila«, je še dodal. Kriminalist Tomaž Peršolja je ob tem pojasnil, da je prav primer Rebernik vplival na to, da so se načini varovanja ogroženih oseb pri nas spremenili. Poudaril je, da sodnikom, tožilcem in policistom vse bolj grozijo.
Grožnje vplivajo na delo organov pregona
»Del misli je, medtem ko opravljaš delo, vedno pri grožnjah in to zagotovo vpliva na delo, pri sodniku tudi na to, kakšna bo sodba«, je ocenil psiholog Peter Umek. A je pomiril, da je oseb s psihičnimi težavami, ki pišejo grozilna pisma, pri nas malo.
Varna družba, ne le privilegij bogatih
Postajamo vse bolj evropska družba in priliva kriminala iz vzhoda je vse več, je porast groženj pojasnil profesor Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede. Ob tem je dodal, da gre vse več denarja za varovanje, ki je čedalje bolj v domeni zasebnega sektorja. Treba je graditi varno družbo, ne le da za svojo varnost poskrbijo tisti, ki si to lahko privoščijo, je še povedal Dobovšek.
