Grk, zapisan evropski ideji

K Janezu Koprskemu zaide le malo ljudi, najdejo ga naključni turisti z ladij, ki pristajajo streljaj stran pod starim obzidjem, obiščejo ga in vence položijo redke delegacije in posadke grških (vojnih) ladij. Spomenik je skrit za zapornico in zidom z ograjo, domačini ga komajda poznajo, o nekoč pomembnem možaku, po katerem sta danes poimenovana atenska univerza in letališče na Krfu, njegova podoba pa krasi evrski kovanec za dvajset centov, večina ne ve ničesar.

Ob grešnem škofu Vergeriju pred bastionom nad luko je to največji koprski spomenik zgodovinski ali politični osebnosti. Delo nam neznanega avtorja je grška vlada leta 2001 podarila Kopru, mestu njegovih prednikov, katerih ime nosi »v spomin na izjemnega moža, branilca svobodomiselnosti, enega prvih znanilcev evropske ideje«.

Uresničevalec 
Byronovih dejanj

Nesporno je bil Kapodistrias pomembna zgodovinska osebnost, deloval je v Švici, na Dunaju, v Rusiji po osvoboditvi nesrečnih Grkov iz stoletja dolgega otomanskega jarma je, prevzet in navdušen nad dejanji in idejami angleškega romantičnega pesnika in pustolovca lorda Byrona, ki je z ladjo navdušencev hitel pomagat Grkom in umrl za malarijo v močvirjih nasproti Krfa, poskušal trezno uresničiti grško prvo vrnitev v evropsko družino. Že takrat je opozarjal na posebnosti potomcev antičnih prednikov, ki so omogočili zahodno civilizacijo.

Joanis Antonios, grof Kapodistrias, prvi novogrški državnik, se je rodil na Krfu, družina je v 14. stoletju prišla iz nekdaj bizantinske Istre. Filozofijo in medicino je študiral v Benetkah in Padovi. V času Ilirskih provinc se je odločil za politično kariero. Pod francoskim nadzorom je postal upravitelj Jonskih otokov (tudi Odisejeve Itake), pisal je grško ustavo, proti svoji volji v uporu postal poveljnik ljudskih milic in notranji minister.

Umrl je v atentatu

A Grčija še ni bila zrela za samostojno državo: leta 1809 je odšel v Sankt Peterburg, tri leta pozneje je postal ruski poslanik na Dunaju, kot tajnik carja Aleksandra I. je v vojni proti Napoleonu odigral nadvse pomembno vlogo na dunajskem kongresu 1814–15.

Postal je veleposlanik v Švici, deloval v grškem komiteju, nasprotoval domači gverilski vojni in po izstopu iz ruske diplomatske službe (1822.) širil grško idejo v Švici in Franciji, na Nizozemskem ter v Nemčiji. Postal je prvi grški guverner oziroma predsednik, okusil zgodnja trenja v razslojeni grški družbi, klanih in strankah. Novorojena država je postala plen tujih in mednarodnih interesov, predvsem britanskih, francoskih in ruskih. Dolžili so ga korupcije, ga sumili, da želi postati grški kralj, umrl je v atentatu oktobra 1831 pred cerkvijo v Nauplionu.