LJUBLJANA – Virus, kriv za pandemijo prašičje gripe leta 2009, postaja vse bolj odporen proti najpogosteje uporabljanemu zdravilu tamifluju (oseltamiviru), opozarjajo avstralski znanstveniki. Prisoten je med splošno populacijo, ne le med pacienti z oslabljenim imunskim sistemom zaradi drugih težav z zdravjem. Zaznali so ga pri dveh odstotkih avstralskih bolnikov, okuženih s prašičjo gripo, ki nikoli niso bili zdravljeni s tamiflujem. Ne le v Avstraliji, tudi v Veliki Britaniji so že zabeležili nov virus, in sicer pri osmih pacientih, z angleške agencije za varovanje zdravja pa so sporočili, da bodo virus in situacijo podrobno nadzorovali. O posamičnih primerih so poročale še nekatere evropske države, denimo Nizozemska in Nemčija.
Strokovnjaki svarijo, da se novi sev virusa lahko razširi, da je močnejši in odpornejši kot drugi virusi, odporni proti zdravilom, in da bi se moral svet pripraviti na morebitno novo pandemijo. Odpornost proti zdravilu pomeni, da se je virus toliko spremenil, da protivirusno zdravilo, s katerim so nekoč zdravili okužbo z virusom, ni več učinkovito, poleg tega pa so študije na živalih pokazale, da se proti zdravilom odporni virusi lažje, hitreje prenašajo.
Bi lahko virus kmalu krožil tudi med Slovenci? Strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS pravijo, da je težko napovedovati, kateri serotip virusa influence bo prevladoval v prihodnji sezoni gripe. Dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., z IVZ pravi: »Države EU vso sezono gripe spremljajo občutljivost virusov za protivirusna zdravila, in tudi v letošnji sezoni so iz treh držav, Nizozemske, Nemčije in Velike Britanije, poročali o posameznih primerih zmanjšane občutljivosti za oseltamivir. Spremljanje protivirusne občutljivosti je zelo pomembno, saj ta lahko vpliva na klinično obravnavo bolnikov in preprečevanje izbruhov pa tudi na pandemsko pripravljenost.«
Vsako leto znova
Prašičja gripa H1N1, ki je pozneje dobila ime pandemska, je izbruhnila v Mehiki leta 2009; bila je novi sev virusa H1N1, odgovornega za pogubno pandemijo gripe leta 1918, ki se je združil z evrazijsko prašičjo gripo in postal še močnejši. Nova gripa se je hitro razširila po svetu: pustošila je po 74 državah, okužila petino svetovnega prebivalstva (in skoraj polovico vseh šoloobveznih otrok) in zahtevala okoli 200.000 življenj, žrtve so bile tudi med Slovenci! Študija iz leta 2012 je pokazala, da je pandemija gripe zahtevala kar 579.000 smrti! Glavno zdravilo je bil tamiflu, avstralski znanstveniki pa so zdaj poročali, da je virus odporen proti njemu.
Čeprav so zdravstvene oblasti že zdavnaj razglasile konec epidemije, virus še kroži. Pomešal se je z drugimi in postal (dominanten) virus sezonske gripe. Mnogi, ki so zboleli, so postali odporni proti H1N1, za okužbo z virusom (in morebitne zaplete) so najbolj dovzetni oboleli, starejši, zelo majhni otroci in dojenčki ter nosečnice. Strokovnjaki obolele zdravijo s protivirusnimi zdravili, kot je tamiflu, ki ublažijo simptome, še vedno pa je cepljenje edino, ki naj bi preprečevalo okužbo, pravijo. Virus gripe se ne da, vrne se vsako leto znova, vsako leto znova v posteljo položi na tisoče ljudi, povzroča zmešnjavo, zahteva življenja in povzroča (nacionalne) zdravstvene krize. Zakaj nekatere viruse lahko premagamo, drugi pa se vračajo? Grgič Vitkova pojasnjuje: »Značilnost virusov gripe je njihova sposobnost spreminjanja. Antigenske spremembe so pogoste pri virusih influence A, manj pogoste pri virusih influence B. V nepričakovanih časovnih presledkih se pojavljajo povsem novi podtipi, ki so odgovorni za pojav pandemij. Postopne majhne spremembe antigenov povzročitelja so odgovorne za epidemije. Zaradi hitrega spreminjanja (v nasprotju z na primer virusom ošpic) sta potrebna spremljanje krožečih serotipov skozi vse leto in ustrezna vsakoletna prilagoditev cepiva, ki nato vsebuje tiste serotipe virusov influence, za katere se predvideva, da bodo krožili v naslednji sezoni gripe.« Tudi zato je cepljenje priporočljivo opraviti pred vsako sezono znova. V nasprotju z nekaterimi boleznimi, ki zapuščajo trajno imunost (npr. ošpice, klopni meningoencefalitis), tudi cepljenje proti njim običajno daje dolgotrajno zaščito, je gripa bolezen, ki jo lahko prebolimo večkrat.
Najbolj pomaga cepljenje
Kljub odpornosti virusa proti oseltamiviru za zdaj ni dovolj podatkov, ki bi podpirali spremembe priporočil za protivirusno zdravljenje, so še povedali na IVZ. Gripo sicer blažimo z običajnimi ukrepi: počitek, topli napitki, kapljice za nos za lažje dihanje, zdravila za zniževanje povišane telesne temperature (višjo od 38 stopinj) so v pomoč, ko jo prebolevamo. Visoko telesno temperaturo znižujemo z antipiretiki, aspirinom pri odraslih in paracetamolom pri otrocih. Zdravnika obiščemo, če imamo več dni visoko vročino brez izboljšanja. Seveda pa lahko zmanjšamo tveganje za okužbo: »Najučinkovitejša zaščita proti gripi je cepljenje, ki ga svetujemo vsem, še posebno pa skupinam, pri katerih gripa lahko poteka težje in z zapleti (starejši od 65 let, kronični bolniki, nosečnice, majhni otroci),« svetuje Marta Grgič Vitek in dodaja: »Zdrav način življenja – zdrava prehrana, gibanje, prenehanje kajenja in izogibanje alkoholu – je osnova za boljše zdravje in manj respiratornih okužb. Majhnih otrok, predvsem dojenčkov, v času, ko je respiratornih okužb največ, ne vodimo tja, kjer je na kupu veliko ljudi, npr. v nakupovalne centre, da se ne okužijo. Enako velja za ljudi s kroničnimi obolenji dihal in srca ter drugimi kroničnimi boleznimi, ki so bolj dovzetni za okužbe nasploh in tudi respiratorne okužbe.«