GRIPA

Gripa pri nas vzela prvo življenje

Objavljeno 09. februar 2014 09.05 | Posodobljeno 08. februar 2014 20.48 | Piše: Urša Splichal

Zaradi gripe oziroma zapletov z boleznijo je v Ljubljani umrla mlajša oseba. Gripa je resna bolezen, ki se lahko konča s smrtjo, opozarjajo strokovnjaki.

Zgled za dvig precepljenosti naj bi bili zdravstveni delavci, a je delež cepljenih v tej skupini le 11 odstotkov. Foto: Aleš Černivec

V zadnjih dnevih se povečuje število obolelih za okužbami dihal. Te najbolj ogrožajo starejše in otroke do enega leta starosti, pa tudi kronične bolnike, včasih zahtevajo celo žrtve: zaradi gripe oziroma zapletov z boleznijo je v Ljubljani umrla mlajša oseba. V zadnjih dneh so sicer v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana sprejeli veliko bolnikov, specialisti na dan pregledajo tudi do 100 ljudi, podobno je na infekcijski in pediatrični kliniki. Zaradi večjega števila odraslih z virusnimi obolenji in gripo so odprli oddelek v bolnišnici dr. Petra Držaja, kjer imajo 22 bolniških postelj. Zaradi virusov, ki vsako leto povzročajo različna prehladna obolenja in gripo, tudi v tem času zboleva večje število otrok in drugih, a ne več, kot je bilo povprečje za te mesece v prejšnjih letih.

Na srečo stanje ni tako hudo kot onstran luže: najmanj 147 ljudi – mladih in tistih v srednjih letih, med njimi tudi najmanj dvajset otrok – je letos v Kaliforniji umrlo zaradi gripe, desetkrat več kot lani v enakem času, preiskujejo pa še 44 smrti, ki naj bi jih prav tako povzročila omenjena bolezen. Lani je v tem času v Kaliforniji zaradi gripe umrlo 14 oseb, mlajših od 65 let. Ameriški centri za nadzor nad boleznimi o virusu poročajo iz skoraj vseh držav, na pohodu je epidemija, svarijo! Virus H1N1, ki ga mnogi bolj poznajo pod imenom prašičja ali pandemska gripa, najhuje prizadene ljudi med 25. in 64. letom starosti, deloma zato, ker naj bi bili (nekateri) starejši proti njemu odpornejši zaradi podobnih izbruhov pred desetletji.

RSV in virus influence A

Tudi v Sloveniji kihamo in kašljamo, a število okužb dihal ne odstopa od pričakovanega, so pa kljub temu v bolnišnicah omejili obiske, ponekod, denimo na oddelku za kardiologijo interne klinike UKC, so jih začasno prepovedali. Število ljudi, ki zdravnika obiščejo zaradi okužb dihal in gripoznih obolenj, se povečuje v vseh slovenskih regijah brez pomembnih razlik, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Na porast obolenj vpliva kroženje respiratornega sincicijskega virusa (RSV). Zbolevanje malčkov za RSV je bilo najbolj intenzivno v tretjem tednu 2014., ko smo prisotnost virusa potrdili v malo manj kot 40 odstotkih vzorcih otrok in odraslih, ki so bili večinoma zdravljeni v bolnišnici. V prejšnjem tednu je delež upadel na 30 odstotkov, zato pričakujemo postopno umirjanje intenzivnosti kroženja RSV, ki pa bo po izkušnjah prejšnjih let trajalo še najmanj do sredine marca.« Respiratornemu sincicijskemu virusu se je v decembru 2013 pridružil še virus influence A: »V vseh slovenskih regijah smo potrdili prisotnost virusa gripe, tako pri bolnikih, ki so obiskali zdravnika v osnovnem zdravstvu, kot tudi pri tistih, sprejetih v bolnišnico. V Sloveniji gripo povzroča predvsem virus influence A (H3N2), samo v enem primeru smo potrdili virus influence B. Pri manjšem številu bolnikov smo potrdili virus influence A (H1N1) pdm (pandemski virus). Poleg gripe krožijo še drugi povzročitelji akutnih okužb dihal, kar je za ta čas leta povsem običajno – pogoste so okužbe z adenovirusi, rinovirusi, humani metapnevmovirusi in virusi parainfluence.«

Slovenija ni osamljena, saj virus influence kroži dejansko po vseh državah EU. Sezona gripe je po poteku podobna prejšnji, le da v nekaterih državah prevladuje virus influence A (H1N1) pdm (pandemski). Intenziteta najbolj narašča v zahodni in osrednji Evropi, pred dvema tednoma je bilo najhuje v Bolgariji, pa tudi Grčiji in Luksemburgu ter na Portugalskem. Bolezen žrtev ni zahtevala le v ZDA, ampak tudi na stari celini, o smrtnih primerih poročajo iz Španije in Egipta, tam je od začetka sezone umrlo 16 ljudi.

Vrhunca še nismo dosegli

Za mnoge je gripa malo hujša kot prehlad, a zdravstvene oblasti opozarjajo, da bi se morala javnost zavedati, da je to resna bolezen in da se lahko konča s smrtjo! A ne le pri majhnih otrocih ter starejših in (kroničnih) bolnikih. Virus povzroča vnetja in reakcije v vsem telesu, zaradi česar nekateri organi ne delujejo, kot bi morali, posledica pa je lahko njihova odpoved, je pojasnil neki zdravnik: pravi vzrok, zaradi katerega ljudje umirajo, je bolezen, ki jo imajo, a morda zanjo ne vedo.

Strokovnjaki, tudi slovenski, pravijo, da je najboljša preventiva cepljenje. »Cepljenje proti gripi še poteka, saj vrhunca sezone nismo dosegli,« pravijo na NIJZ in dodajajo: »Svetujemo, da se vsi, ki jih gripa ogroža – starejši, kronično bolni, majhni otroci, nosečnice –, odločijo za cepljenje in se zavarujejo pred okužbo oziroma zmanjšajo možnost za resne zaplete bolezni.« Lani se je cepilo 87.952 ljudi, med njimi 48.040 kroničnih bolnikov. Delež cepljenih proti gripi se je v sezoni 2012/2013 znova znižal (4,4 odstotka) in zajel le 16,8 odstotka starih 65 let in več. K dvigu precepljenosti proti gripi z zgledom bistveno premalo prispevajo tudi zdravstveni delavci, saj je delež cepljenih v tej skupini le 11 odstotkov!

Seveda pa ne smemo pozabiti na priporočila, ki jih poslušamo vsakič v tem letnem času: ne hodimo v nakupovalna središča, zlasti ne z majhnimi otroki in dojenčki, bolni naj ostanejo doma, tveganje za okužbo zmanjšamo s primerno higieno, zlasti rednim in natančnim umivanjem rok, pomembna sta tudi gibanje in zdrava prehrana, saj bomo tako nedvomno odpornejši. P

Dolarji za gripo

V ZDA iščejo prostovoljce, ki bi dovolili, da se jih okuži z virusom gripe, saj bi tako zdravniki lažje proučevali delovanje virusa, zaradi katerega vsako leto umre več tisoč ljudi. Izpostavljanje kajpak ne bi bilo brezplačno: sodelujoči (zdravi in mlajši od 50 let) bi ves čas bolehanja (odmerek bi povzročil blage do zmerne simptome) preživeli v bolnišnici pod budnim očesom zdravnikov (in v karanteni, odpustili bi jih šele, ko bi s testi dokazali, da niso več kužni), za poskus pa bi dobili 3000 dolarjev! Rezultat študije je predvsem razumevanje, kako se telesa mladih odraslih bojujejo proti gripi, kar bi znanstvenikom pomagalo pri razvoju učinkovitejših cepiv, so pojasnili. 

Deli s prijatelji