LJUBLJANA – Po zakonu o odškodninah za izbrisane bomo za odškodnine morali plačati okoli pol milijarde evrov, če se uresničijo nekatere želje, da zneska odškodnin v sodnih postopkih ne bi omejili, pa več kot milijardo evrov, je na novinarski konferenci poslanske skupine SDS dejal Branko Grims. Dodal je, da je to več, kot je sam kadar koli napovedoval.
Zakon napeljuje na tožbe
Po besedah Grimsa bi morala država po predlaganem zakonu izbrisanim izplačati za okoli 130 milijonov evrov pavšalov (po 50 evrov za vsak mesec izbrisa). Ker pa zakon omogoča, da lahko izbrisani, če se ne strinja s pavšalom, državo toži in izterja trikrat višji znesek, bi bil lahko po oceni poslanca skupni znesek za odškodnine precej višji. Lahko bi dosegel več kot pol milijarde evrov ob dejstvu, da zakon dobesedno napeljuje na tožbe, in dejstvu, da bo država morala plačati vse sodne stroške, pravi.
Ta znesek bi se lahko po besedah Grimsa še povišal, če bi se v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona, ki je v torek prestal drugo obravnavo pred matičnim odborom, ali med katerim od sodnih postopkov iz zakona črtala določba, ki omejuje najvišjo mogočo odškodnino, doseženo pred sodiščem. V tem primeru bi nas odškodnine stale več kot milijardo evrov. »To pa je več, kot sem sam kadar koli napovedoval,« je dejal poslanec.
Opozoril je, da se vse to ne bi dogajalo, če ne bi levica zadnja leta zavračala kakršne koli dogovore o ureditvi tega vprašanja. »Tako pa smo zdaj v položaju, ko s predlaganimi rešitvami ni zadovoljen nihče. Niso zadovoljni t. i. izbrisani, niso zadovoljni davkoplačevalci, za tiste, ki so se borili za samostojno državo, pa je celotno dogajanje tako ali tako velika žalitev,« je dejal.
Levica zavajala, da odškodnin ne bo
Dodal je še, da je levica ves čas zavajala javnost z izjavami, da odškodnin ne bo, sam pa da je ob tem vseskozi opozarjal, da odškodnine bodo in da se bodo na koncu pogovarjali le še o tem, kako visoke bodo. »In točno to se je v torek dogajalo na odboru DZ, kjer se je vse sprevrglo le še v licitacijo o višini odškodnin,« je dejal.
Na novinarski konferenci se je Grims dotaknil tudi pogajanj ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta s sindikati javnega sektorja o poračunu plačnih nesorazmerij. Kritičen je zlasti do dogovora, po katerem bi država javnim uslužbencem za zamudo pri izplačilu (drugi, zadnji obrok bi jim izplačala v začetku leta 2015) izplačala zakonske zamudne obresti.
Omenjene obresti v tem trenutku dosegajo okoli devet odstotkov. To pomeni, da bi bilo boljše, da bi se država zdaj zadolžila in javnim uslužbencem takoj izplačala celotni znesek, saj bi bile obresti za zadolžitev nižje od obljubljenih zakonskih zamudnih obresti, je dejal Grims. Zato takšen dogovor po oceni poslanca pomeni, da se je vlada odločila, da vse to, kar bi morala storiti zdaj, »na najdražji možen način prevali na davkoplačevalce v prihodnjih letih«.
