ŠTAVBERK – »Imam osem hektarjev svoje zemlje, pa ne morem postaviti hiše na svojem. Mi pravijo, naj kupim drugo parcelo, a za ta denar bi že pol hiše postavil,« razmišlja 46-letni Ivan Gričar s Štravberka nad Otočcem.
Njegovi družini je v začetku septembra plaz, ki se je utrgal približno 400 metrov nad hišo, povsem uničil dom. Življenje v njem ni več varno in še sreča, da je kakšnih 20 metrov stran starejša hišica Ivanovih staršev, ki daje zatočišče Ivanu in njegovi ženi Mateji, sin Rok pa noči preživlja pri teti v 10 kilometrov oddaljenih Brusnicah. Čeprav je pri sorodnikih dobil svojo sobo, je že naveličan nenehnih voženj. Je namreč dijak Šolskega centra Novo mesto, po pouku gre domov, zvečer spet v Brusnice, starejša Gričarjeva hči Greta pa že živi na svojem.
Kaj če bi bili takrat doma?
Zgodilo se je v sredo, 10. septembra, okoli 11. ure. Ivan, Mateja in Rok so šli zjutraj kot običajno od doma, starši v službo, Rok v šolo. In niti slutili niso, da bi bilo lahko obilno deževje usodno za njihov dom, ki leži na idilični lokaciji v grapi pod pobočjem. Ivanova mama Jožefa je bila ravno na dvorišču, ko je močno završalo. Kot bi prihrumel vihar. Pred njenimi očmi se je garaža, ki stoji pred hišo, premaknila za 70 centimetrov in se nagnila.
»Le en centimeter je manjkalo, pa bi zmečkalo avto, ki je bil pod streho. Vsak dan sem šel v službo s svojim avtom, tistega dne pa kot nalašč ne,« se spominja Ivan usodnega dne, ki jim je v nekaj minutah vzel vsa odrekanja zadnjih let, v trenutku izničil vso začrtano prihodnost. Plazeča se gmota je povsem objela hišo, zemlja je vdrla vanjo in napolnila spalnico in otroško sobo. Pohištvo v obeh prostorih je zdrobilo. Kaj bi šele bilo, če bi bili takrat Gričarjevi v hiši? Oče je takoj poklical sina, tudi njegova žena je hitro prišla domov, na pomoč so takoj priskočili gasilci in vaščani, ki so s hitrim posredovanjem preprečili še hujše zlo. Za hišo so namreč izkopali jarek, da je lahko voda, ki je dobesedno lila po pobočju, odtekala. In prav meteorna voda, ki se je stekala iz vasi nad hišo, je očitno sprožila plaz.
Sanacije pa še kar ni
»Ravno v soboto smo s prijatelji zazidali hišo, da se ne bi delala še večja škoda,« pokaže Ivan na nov zid, ki gleda v strm breg, ki je še vedno strašljiv. Sploh ob opažanjih nekaterih krajanov, da ne miruje, da se je zemlja že po usodnem plazu spet nekoliko premaknila. »Dokončna sanacija plazu bi bila nujna, ne le zaradi nas, ampak celotne vasi nad nami, ki bi bila lahko ogrožena. Če že ne vsa vas, pa vsaj gospodarsko poslopje domačije, ki je najbolj na robu,« razmišlja Ivan.
Čeprav se je pred štirimi leti nedaleč stran od Gričarjevih že premaknil plaz, ki se je sicer ustavil, pa so takrat obljubljali geološke meritve, ampak iz njih ni bilo nič. So pa v naslednjih dneh po zadnjem plazu, tako kot je obljubila novomeška občina, začeli pospravljati narušeno zemljo. »Odpeljali so je 2000 kubičnih metrov, vsaj 500 kubikov zemlje je pa še ostalo. Je pač zmanjkalo denarja. A kaj, ko je vsaj še enkrat toliko zemlje v bregu, ki čaka, in ne veš, ali se bo utrgal ali ne,« razlaga Ivan, ki je po eni strani hvaležen prav vsem, ki so takoj in tako v velikem številu priskočili na pomoč. Odziv je bil res neverjeten in na računu že čaka kar nekaj denarja za gradnjo nove hiše, a kaj ko se vse zatakne pri birokraciji in tako še na svoji zemlji ne moreš graditi.
Gričarjevi imajo precej svoje zemlje. Že okoli hiše je 3000 kvadratov zazidljive parcele, a kaj ko to zemljišče ni varno, dejansko je tudi neprimerno za gradnjo. »Očitno so zazidljivost določali iz pisarne, saj je tod okoli sam hrib. Le malce stran imamo vinograd, kjer bi bil primeren prostor za novo gradnjo. A tam ni mogoče graditi, saj ni gradbena parcela, ampak kmetijsko zemljišče druge kategorije, zato smo se obrnili na občino za spremembo namembnosti, tudi župan Gregor Macedoni si je že ogledal tako plaz kot možno novo lokacijo. Najraje bi ostali doma,« še pove Ivan.
Sprva so namreč razmišljali, da bi novo hišo, takšno majhno, pritlično, postavili v bližnjih Žalovičah v sosednji občini Šmarješke Toplice. Tam imajo njivo in spet se zatakne pri zemljišču, ki je opredeljeno kot najboljše kmetijsko. Saj je Ivan že bil na občini, a kaj ko nameravajo spremembo namembnosti voditi za širše območje, postopek pa bi začeli šele spomladi. In takšni postopki znajo trajati. Ne le mesece, tudi leta. Gričarjevim pa se mudi.
»Ko bi vsaj vedeli, pri čem smo, tako pa sploh ne veš, kaj narediti. Če bi zidal in vlagal, bi vedel, da bo čez eno leto bolje, a tako lahko le čakamo,« pravi Ivan, ki se z družino v hišo, ki jo je tako močno poškodoval plaz, ne upa več vseliti. Ni več varna in niti ne veš, kaj se še lahko zgodi. »Res nikoli nisem niti pomislil, da bi se lahko kaj takšnega zgodilo,« pripomni Ivan mlajši in se spomni Miklavževega večera pred 19 leti. Takrat so se vselili v hišo, ki sta jo z Matejo gradila štiri leta in vanjo vložila vse prihranke. Resda še ni imela fasade, a bila je nov varen dom. »Mateja je šla v porodnišnico konec novembra, rodila je sina in je rekla, da bi rada prišla z otrokom v novo hišo,« še pove. Bil je torej prvi Miklavžev večer v novi hiši. Zadnjega so preživeli v očetovi stari hiši v upanju, da čim prej dobijo papirje, da bi se razblinili dvomi, kako naprej. »Da bi le po novem letu uredili dokumentacijo, potem bi spomladi že lahko začeli graditi,« upajoče pravi Ivan.
In pojasnilo občine?
Kot so povedali na Mestni občini Novo mesto, uradne pobude lastnika za spremembo namembnosti zemljišča še niso dobili. »Gospod Gričar se je na Uradu za prostor Mestne občine Novo mesto zglasil enkrat, ko je prosil za informacije o možnostih, da bi na zemljiščih kmetije, ki ležijo v občini Šmarješke Toplice, lahko občina v kratkem času določila stavbno zemljišče, kjer bi na varni lokaciji lahko zgradil novo stanovanjsko hišo. Pojasnili smo mu, da več informacij lahko dobi na tamkajšnji občini, če bi šlo za lokacijo v Novem mestu, pa bi moral najprej podati vlogo za spremembo namembnosti in počakati, da se ta obravnava v rednem postopku spremembe in dopolnitve OPN, kot je ta predpisan z zakonom. Zakon ne pozna hitrih ali izrednih postopkov za takšne primere,« so pojasnili v uradu za prostor.
