Gremo v Pliberk, pa ne po kavo

Pliberk (Bleiburg) je ime mešanih občutkov. Za Slovence je še vedno trdnjava slovenstva, s svojo banko, zadrugo, kulturnim domom in drugimi narodnostnimi atributi. Srednje generacije se ga spominjajo kot bližnje obmejno mesto pri prehodu Holmec, kamor je bilo priročno skočiti po kavo ali pralni prašek v časih, ki jih nekateri še kar objokujejo. Pliberk je tudi kraj nesrečnega spomina po letu 1945. To sem omenil zgolj iz spoštovanja do zgodovinskega spomina.

Danes vas vabim na izlet v Pliberk kot v prijetni in slikoviti turistični kraj, kjer slovenstvo živo utripa, zanimiv pa je tudi z drugih vidikov, recimo kulturno-zgodovinskih v vsakem pogledu. Prvič je omenjen pod imenom Liupicdorf pred letom 1006. Po prvi svetovni vojni je bil v plebiscitni coni A Koroške, zato je ostal v Republiki Avstriji. Res ni daleč prek meje in je vreden naše pozornosti.

Pliberk je znan po jormaku, vsakoletnem sejmu – že 40 let je minilo, odkar so na pliberškem sejmišču zagnani kulturniki z Jožkom Hudlom na čelu prvič postavili slovenski šotor. Kraj z okolico ponuja vrsto zanimivih doživetij.

Šeststoletna pravica

Kraj je prvič omenjen že okoli leta 1000, mestne pravice ima iz druge polovice 14. stoletja. Nekoč je bil tesno povezan z Mežiško dolino in nekdanji lastniki rudnikov so večinoma stanovali v Pliberku. Nad mestom se dviga grad z renesančno podobo, ki je skozi zgodovino zamenjal precej lastnikov, 400 let pa je že v lasti grofa Thurn-Valsassine. Njegovi predniki so v 17. stoletju v Celju ob Savinji zgradili mogočno grofijo z znamenitim Celjskim stropom.

Mesto še premore srednjeveško jedro s tipičnimi neravnimi ulicami in podolgovatim, triogelnim trgom, ki ima na sredini lep vodnjak z bikom sv. Luke, delo svetovno znane domačinke Kiki Kogelnik. Simbolizira pravico do sejma (frajunga), ki ga imajo vsako leto jeseni že več kot 600 let in ki mu domačini ljubeznivo rečejo jormak, vselej pa privabi okoli 100.000 obiskovalcev. V neposredni bližini je rojstna hiša že omenjene svetovno znane umetnice slovenskega rodu, ki jo v Sloveniji uspešno in sramežljivo skrivamo. Umrla je za rakom na Dunaju 1997., večji del pa je ustvarjala v New Yorku.

Središče kulture

Prostor okoli župnijske cerkve sv. Petra in Pavla je nekaj posebnega, je kulturno in spravno svetišče. Zgrajena je v gotskem slogu, iz istega časa je tudi župnišče, a je popolnoma obnovljeno. Okoli cerkve so leta 2009 uredili prostor, pri ureditvi je sodelovalo več umetnikov. Nastala sta Evropski vrt in Vrt religij.

Pred vhodom so na tleh simboli sedmih zakramentov in okoli cerkve še tlakovci s simboli vseh članic Evropske unije ter Švice. Izdelal jih je slovenski slikar in uveljavljeni umetnik Helmut Blažej, ki živi in dela v bližnjem Šmihelu. Prav tako je naredil vodnjak na istem prostoru in ga posvetil sv. Emi, služi pa romarjem na Emini poti, da se odžejajo.

Na Glavnem trgu je znana galerija del nemškega slikarja Wernerja Berga, ki se je naselil med koroškimi Slovenci in jih neštetokrat upodobil. Druga dva znana Pliberčana sta slikar Franz Brandl in svetovno znani koreograf Johann Kresnik. Na trgu je tudi znana gostilna Breznik, v kateri seveda govorijo slovensko, v njej lahko tudi prenočite.

Pliberk ima še prijetno mestno kopališče. Peca vabi v svoj objem, poleti na prijetne pohode, pozimi na smučišča. Tudi drugi kraji v okolici so zanimivi, v poseben užitek vam bo potepanje peš ali s kolesom, saj so vse poti temeljito in logično označene, tako da se ne boste izgubili.