LJUBLJANA – Najbolj priljubljeni politik v letu 2014 po barometru časnika Delo je bil predsednik države Borut Pahor, tik za njim pa predsednik vlade Miro Cerar. Največ podpore je izgubila nekdanja premierka in predsednica ZaAB Alenka Bratušek, najnižji oceni pa sta prejela predsednik SDS Janez Janša in ljubljanski župan Zoran Janković.
Povprečna ocena 12 meritev kaže, da je bil lani najbolj priljubljen predsednik republike, za njim pa je predsednik vlade, ki je od junija do oktobra dobival izjemno visoke ocene, zadnja dva meseca minulega leta pa so mu anketiranci podeljevali precej nižje, zato je tudi končal na drugem mestu. Poraženka leta je Alenka Bratušek. Ko je vodila vlado, je zasedala visoko mesto, nato se v obdobju komisarskega fiaska nanj ni uvrščala, decembra pa je končala na zadnjem mestu.
Na lestvico in spet z nje
Visoko mesto sta zasedala Dejan Židan in Janez Potočnik. Med opozicijskimi poslanci je najbolje uvrščen Matej Tonin. Zadnje mesto sta vse leto praviloma zasedala Janša in Janković – ta je dobil celo najnižjo oceno od vseh politikov, in sicer 1,90. Janša in Janković sta ves čas izpadala z lestvice, se naslednji mesec vračala nanjo in (kot da bi ju anketiranci hoteli kaznovati) znova izpadala.
Tri stranke krojile vrh
V raziskavah javnega mnenja o volilnih preferencah v letu 2014 so vrh krojile tri stranke. Prva dva meseca je vodil SD, nato SDS, ki je bil na tem položaju tri mesece, od marca do maja. SDS se je na politični vrh vrnil decembra. V vmesnem obdobju, od junija do novembra, je vodila novoustanovljena stranka SMC, ki je tudi zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah.
Med zmagovalci ZL
Na desnosredinskem političnem spektru je bil precej stabilna SDS, ki je nekaj mesecev vztrajal na prvem mestu, vendar je kmalu po ustanovitvi primat prevzel SMC. NSi se je skozi leto držal bolj zadaj, a prav tako s stabilno podporo okoli pet odstotkov. Trenutno ne kaže, da bi lahko na desnici ogrozil vodilno vlogo SDS, ugotavlja časnik. Poleg SMC, ki je dosegel največjo rast, je mogoče med zmagovalce uvrstiti tudi Združeno levico (ZL), ki se je po uspehu na parlamentarnih volitvah na lestvici volilnih preferenc le še krepila in konec leta dosegla tretjo mesto. Leto 2014 je zaznamovalo tudi očitno okrepljeno nezaupanje v politike in politiko nasploh.
Delež ljudi, ki ne bi volili nobene stranke, se je z 10,7 odstotka v januarju povečal na 20,9 odstotka v decembru. Če k temu prištejemo še vse tiste, ki se volitev sploh ne bi udeležili ali ne vedo, koga bi volili, se približamo skoraj polovici volilnega telesa, ki v političnostrankarskem smislu ne želijo sodelovati, še ugotavlja časnik.
