LJUBLJANA – V primeru, da bo Evropa Grčiji namenila že tretji program finančne pomoči, želi Slovenija zmanjšati svojo izpostavljenost do te države. To je na vrhu evroskupine po lastnih besedah izrecno zahteval premier Miro Cerar. Sicer pa bo po njegovem najpomembnejše, da bo grška vlada z dejanji v prihodnjih dneh dokazala, da je vredna zaupanja.
Dogovor je načelen
Na vrhu evroskupine je bil dosežen načelen dogovor o pripravljenosti Grčije in članic evroskupine na začetek pogajanj o novem programu pomoči. Gre šele za načelen dogovor, je opozoril Cerar. Grška vlada bo tako najprej morala pridobiti odobritev parlamenta za okvirni program, ki je lahko podlaga za pogajanja. Šele zatem bo sprejeta ocena, ali pogajanja začeti ali ne. Cerar zeleno luč grškega parlamenta pričakuje v prihodnjih dveh dneh.
Slovenija se je vseskozi zavzemala, da Grčija ostane članica evroskupine in da Evropa izkaže solidarnost z grškimi državljani ter pomaga ljudem v stiski. »V zameno pa mora grška vlada izkazati pripravljenost na strukturne in druge reforme in spremembe, ki bodo vzpostavile trajnostni, dolgoročni in vzdržni razvoj v grški državi. To smo na ravni tega sporazuma okvirno zagotovili,« je poudaril Cerar.
Grčiji še 82 milijard?
Finančni ministri držav z evrom, tudi slovenski Dušan Mramor, bodo razpravo nadaljevali že danes. Pogajanja bodo morali odobriti tudi nekateri evropski parlamenti – po besedah Cerarja nemški, finski in nizozemski. »Pričakujem, da se bo proces v nekaj dneh zaključil do te mere, da bomo lahko prišli v fazo, ko se bomo morali odločiti, ali gremo v tretji program,« je pojasnil. Ta bo Grčiji prinesel izdatno finančno pomoč – zadnja ocena je 82 milijard evrov ali več.
»Na drugi strani se bo Grčija zavezala k zelo strogim strukturnim ukrepom in reformam in takšnim praksam, ki bodo upravičili takšno pomoč,« je poudaril Cerar. Pomembno bo hitro delovanje, da bodo lahko grške banke čim prej odprle vrata, ljudje pa prišli do svojega denarja.
Slovenija želi manjšo izpostavljenost
Če bo prišlo do sporazuma z Grčijo, Cerar kot zelo pomembno poudarja izpostavljenost Slovenije. Naša država je do Grčije trenutno izpostavljena do višine 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je največ med vsemi članicami EU. »Na to sem izrecno opozoril na sinočnjem srečanju voditeljev evroskupine. V posebni izjavi sem izrazil stališče, da želi Slovenija v primeru tretjega programa pomoči nižjo izpostavljenost. Slovenija zahteva, da je manj izpostavljena, kot je bila doslej,« je povedal.
Cerar je zahteval, da se izpostavljenost Slovenije približa povprečni ali pade pod povprečno. To je naše pogajalsko izhodišče, smo pa pred zelo napornim in zahtevnim procesom, je dodal. Cerar je zagotovil, da so slovenska stališča do posameznih vprašanj v programu Grčije v načelnem dogovoru v veliki meri izpolnjena. Osebno je podprl idejo privatizacijskega sklada, ki bo pod stalnim nadzorom evropskih institucij. 37 milijard evrov iz tega sklada bo namenjenih za odplačilo javnega dolga, 12 milijard pa za investicije. Od 82 milijard evrov (okvirni znesek) je vsaj 25 milijard predvidenih za dokapitalizacijo bank.
Pričakuje odgovorno ravnanje Grčije
O začasnem oziroma vmesnem izstopu Grčije iz območja z evrom pa po besedah Cerarja pogovorov ni bilo. »Zato smo toliko ur presedeli na pogajanjih. To je bil znak, da si želimo sporazuma, ki bo v pomoč grškim ljudem in državi. V zameno pa pričakujemo odgovorno ravnanje Grčije,« je poudaril in spomnil, da je bilo zaupanje v grško vlado zelo omajano z njenimi zadnjimi dejanji.
»Pričakujemo, da bo grški premier Aleksis Cipras z vlado in koalicijo dokazal, da jim lahko zaupamo, da mislijo resno, da bomo lahko vzpostavili, kar je za skupnost najpomembnejše – zaupanje,« je sklenil naš premier.
