LUCIJA – Le malokateri Lucijčan, kaj šele prebivalec občine Piran ali kdo drug, je do nedavnega vedel za hudourniško grapo med strnjenimi eno- in dvostanovanjskimi hišami v Kampolinu nad Lucijo. Te dni pa zanemarjena manjša globel, v kateri se že desetletja nabirajo odpadki in ki je mimoidoči zaradi divje poraščenosti skoraj ne opazi, močno buri duhove in razdvaja ljudi. Kot je videti, bodo Pirančani po prizadevanjih Civilne pobude za ohranitev zelenega Kampolina o njeni usodi odločali celo na referendumu.
Hudourniški jarek
Kampolin je sicer navzven dokaj lepo urejeno naselje, ki se je spojilo z Lucijo in od koder je tako redek odprt pogled na Portoroški zaliv. Kdo ve, morda je prav ta tako zavidanja vreden razgled za nekatere tako prisvojen, da si ga ne pustijo krniti. Kakor koli, konflikt interesov je tu, z njim pa najrazličnejša utemeljevanja obeh strani in seveda hudovanja.
Sila neurejeni hudourniški jarek, ki se sredi naselja strmo spušča v breg, je že desetletja odlagališče kosovnih in zelenih odpadkov, neprehodno zaraščen z grmičevjem in akacijami, ki preprečujejo rast drugih dreves in, ne nazadnje, zagotavlja zavetje podganam in mrčesu. Od njega imajo korist le tisti njegovi bližnji prebivalci, ki so si zgornji rob kar ogradili oziroma prisvojili za svoje parkirne prostore.
In zdaj, ko bi smetiščno grapo, ki je v večinski lasti občine Piran, lastnik tretjine pa je projektno podjetje DIB3, radi preuredili v kulturnejši prostor za bivanje oziroma bi ga pozidali, so seveda tako, kot je predvsem marsikje ob morju v takih primerih že folklora, nekateri tamkajšnji sosedje skočili v zrak. Odlok o prostorskem načrtu za to območje so piranski občinski svetniki po nekaj letih strokovnega dela brez glasu proti sprejeli novembra in s tem prižgali zeleno luč podjetju DIB3, ki hoče na sila strmem neuporabnem terenu z občino zgraditi vrstne hiše, dvojčke in večstanovanjske objekte z 42 stanovanji, kot pravijo, namenjenimi predvsem mladim družinam, pod njimi pa garažo s 125 parkirnimi mesti. Projekt podpirajo tudi KS Lucija in nemalo okoliških krajanov, a civilna iniciativa se ne da.
Naj bo trimsteza
»Prizadet sem, ker bo nastal čebelnjak, vse bo zazidano z vseh strani, in še tale košček. Naj se naredi nekaj, kar bo razbilo monotonost hiš okoli, naj se naredi trimsteza ali kar koli,« pravi najbližji sosed grape Risto Bangiev in dodaja, da je razočaran nad njihovim neupoštevanjem.
Kritična je tudi Livija Sikur Zorman: »Ves čas smo se bili pripravljeni pogovarjati, zadnji ter edini pogovor z županom je bil 10. novembra, a nismo izvedeli nič novega, razen tega, kako bodo ozelenili območje novogradenj, zdaj pa pravi, da nas je prepričal in da smo se prilagodili. Župan zavaja, samo rožice so nam sadili v pogovoru. V ničemer se nismo prilagodili.«
Civilna iniciativa je prepričana, da je grapa neprimerna za kakovostno bivanje, in nezadovoljna, ker jih ne upoštevajo ter forsirajo projekt. Trdijo, da bi z njim zatrli pljuča kraja, bistveno poslabšali njihove bivanjske razmere, zaradi geoloških posegov v hudournik se bojijo poplav, predvsem pa ocenjujejo, da že tako gosto naseljena občina ne potrebuje novih stanovanj, saj jih imajo po njihovi oceni precej novih praznih. Dodajajo, da želijo podjetniki samo vse pozidati.
Ta teden so že zbrali potrebno kvoto osebno potrjenih zahtev za referendum, tako da ta očitno bo. Ob tem pa predsednik KS Lucija Franko Fičur pravi: »Žalosti me dejstvo, da bo na koncu število ljudi, ki bo manjše od tretjine prebivalcev Lucije, odločalo o naši prihodnosti.«
Župan Peter Bossman zatrjuje, da je projekt primer, kjer je občina vodila konstruktiven dialog s prebivalci že od leta 2007, upoštevali naj bi zahteve sosedov, višino objektov, zasnovali pozelenitev in podobno. »Dejstvo je, da je na začetku tudi civilna iniciativa podpirala projekt. Kaj se je zgodilo, da so od podpornikov postali goreči nasprotniki, pa verjetno vedo samo oni. Menim, da je neodgovorno od civilne iniciative, da zavaja krajane. Ne smemo zavirati razvoja kraja zaradi politike, kar se, žal, dogaja v primeru tega referenduma,« je kritičen Bossman.
Pogreša tudi konkreten predlog civilne iniciative za ureditev tega območja s finančno konstrukcijo in dodaja, da se občina obnaša gospodarno, saj je za ureditev zanemarjene grape našla rešitev, za katero sosedom ni treba prispevati svojih sredstev.
