LJUBLJANA – Dvajset največjih delujočih slovenskih gradbenih podjetij je imelo konec lanskega leta za skoraj 900 milijonov evrov dolga do bank in poslovnih partnerjev, dolg pa je za več kot trikrat presegal vrednost njihovega kapitala, v današnji izdaji poroča časnik Dnevnik, ki kot vir navaja podatke iz baze Gvin. Slovenske gradbene družbe svoje poslovanje v pretežni meri financirajo z bančnimi posojili, ki jih je bilo konec lanskega leta še za pol milijarde evrov. Lani se je skupni finančni dolg analiziranih družb povečal še za dodatnih deset milijonov evrov, saj z okrnjenim poslovanjem kar polovici ni uspelo plačati niti obresti. Velik del svojega finančnega bremena so gradbinci v zadnjih letih preložili tudi na svoje poslovne partnerje, ki so jim v začetku letošnjega leta dolgovali kar 384 milijonov evrov.
Trikrat več dolga kot kapitala
Njihov skupni dolg je znašal skoraj 900 milijonov evrov. Za vsakih sto evrov kapitala so imeli največji gradbinci konec lanskega leta v povprečju za več kot 300 evrov dolgov, ki pa jih ob trenutnem poslovanju večina ni več zmožna vrniti, navaja časnik in dodaja, da dejansko finančno stanje sicer ostaja skrito javnosti, saj se je že v številnih stečajih izkazalo, da gradbince bremenijo tudi številna poroštva in garancije za posojila, ki so jih najele njihove projektne družbe.
Slaba milijarda prihodkov
Podatki zajemajo poslovanje družb Primorje, CGP Novo mesto, Kraški zidar, Gorenjska gradbena družba, CPL, SŽ-ŽGP Ljubljana, Begrad, Energoplan, Pomgrad - Gradnje, Begrad Gradnje, Strabag, SGP Pomgrad, GIC Gradnje, Granit, KPL, Gradis skupina G, Cestno podjetje Nova Gorica, Stavbenik, VOC Celje in družbe CPK. Omenjenih 20 slovenskih gradbenih podjetij je lani ustvarilo le še 956 milijonov evrov prihodkov, njihova skupna čista izguba pa je dosegla 77 milijonov evrov. Skupno so torej lani ustvarila kar 1,3 milijarde evrov manj prihodkov, kot jih je leta 2008 dvajseterica tedaj največjih.
Od začetka krize so namreč pod bremenom prevelikih dolgov poleg SCT in Vegrada v stečaju končali še MTB, Konstruktor VGR, Gradbeno podjetje Bežigrad, Gradis Celje, CPM, GPG, Stavbar Gradnje in Gradbinec GIP. Samo omenjenih deset propadlih gradbincev je še leta 2008 ustvarilo kar 1,2 milijarde evrov prihodkov oziroma četrtino več, kot so lani ustvarile največje še delujoče gradbene družbe.
Drobitev gradbene panoge pa se očitno še ni končala, saj sta letos v prisilni poravnavi končala še Gradis G in Energoplan, Primorje pa bo že v kratkem tudi uradno končalo v stečaju, piše časnik.
Samo lani 72 milijonov evrov manj prihodkov
Samo lani so se prihodki največjih delujočih slovenskih gradbenih podjetij zmanjšali za 72 milijonov evrov, pri čemer so se prihodki matičnih družb Gradis Skupina G, Stavbenik, Energoplan in Primorje zmanjšali za več kot četrtino. Upad prihodkov je po dostopnih podatkih še večji, saj so gradbene družbe za zdaj razkrile le poslovne izide matičnih podjetij, medtem ko bo poslovanje skupin znano šele v prihodnjih mesecih.
Po strmem upadu prodaje v letih 2009 in 2010 je lani nekaterim večjim matičnim gradbenim družbam prihodke sicer uspelo povečati, vendar pa so poslovne izide iz leta 2008 presegli le v Gorenjski gradbeni družbi, CPL, SŽ-ŽGP Ljubljani, GIC Gradnjah in KPL.
Zaradi skromnega obsega poslovanja, slabitve vrednosti nepremičninskih projektov in visokih stroškov financiranja je lani kar 14 analiziranih družb od 20 ustvarilo izgubo oziroma poslovalo le z minimalnim dobičkom, medtem ko so še pred tremi leti vsi analizirani gradbinci poslovali z dobičkom.
