Nazarje je manjši kraj na sotočju rek Savinje in Drete. Še tik pred 2. svetovno vojno je bilo le neznaten zaselek, čeprav je na sotočju obeh rek že v 13. stoletju stal grad Vrbovec, na griču Gradišče pa so v 17. stoletju postavili frančiškanski samostan. A sta grad in samostan nekaj stoletij samevala, dokler niso tudi v okolici zrasle hiše novih stanovalcev. In medtem ko je bilo življenje prebivalcev okoliških krajev od nekdaj povezano z lesom, saj so bili spravilo, transport in predelava lesa dolga stoletja glavni vir zaslužka ter je v celotni Zgornji Savinjski dolini pustilo globoke sledi, so bila v Nazarjih ključna prva leta 20. stoletja. Tedaj so tod postavili prvo industrijsko žago in začeli še bolj organizirano izkoriščati ogromno gozdno bogastvo. Hkrati pa so se razvijale spremljajoče panoge, ki so skupaj poganjale razvoj Nazarij in okolice.
Leta 2001 so z odprtjem Muzeja gozdarstva in lesarstva na gradu Vrbovec udejanjili dolgoletne želje, saj ta sočasno ščiti, ohranja in predstavlja pomemben del zgodovine ter tehniške in kulturne dediščine krajev, kjer si življenja brez lesa nikoli ni bilo mogoče predstavljati.
Sečnja in spravilo lesa
Može, ki so opravljali težko delo sekačev, so imenovali olcerji (holcerji). Ti so drevje podirali in razsekali na štirimetrske hlode, vse so delali ročno, izključno s pomočjo sekir. Šele med svetovnima vojnama so začeli uvajati prve ročne žage, po letu 1945 pa so se pojavile še motorne. Sledilo je spravilo debel v dolino po lesenih drčah (rižah), ki so bile prave mojstrovine. Speljali so jih po nedostopnem ali težko dostopnem terenu, kjer so premoščale večkilometrske razdalje do doline. Rižmojstri, kot so imenovali graditelje, so brez žebljev – namesto teh so uporabljali cveke iz macesnovega lesa – sestavljali izjemno vzdržljive naprave, po katerih so težka debla drvela tudi sto kilometrov na uro. V modernih časih so riže zamenjale žičnice in gozdne ceste. Pomembno delo ob rižah so opravljali tudi tako imenovani poštarji, zadolženi za vzdrževanje in sprotna popravila, s posebnimi in zelo glasnimi povelji pa so komunicirali glede poteka dela na riži. Spravilo lesa v dolino je potekalo v zimskem času, zato so si ob progi postavili preprosta zavetišča, imenovana pošte. Skromno zavetje jih je varovalo pred vremenskimi nevšečnostmi, streha pa je bila namenjena tudi zbiranju vode za polivanje riže; v mrzlih dnevih je voda pomrznila in debla so bolje drsela proti dolini.
Malce udobnejša so bila zasilna bivališča olcerjev, skorjevke, ki so med sečnjo v gozdovih preživljali od ponedeljka do sobote. Ko so odhajali od doma, so v koših nosili vso potrebno opremo in orodje (cepin, sekire, žage), za hojo po gladkem lesu so uporabljali nekakšne dereze (krampižarje). Za hrano je skrbel vsak sam. Obroke so si pripravljali v skorjevkah. Bivališče je bilo sestavljeno iz drogov in pokrito s smrekovo skorjo, na sredi je bilo ognjišče, ob straneh pa klopi. Ležišča so si postlali s smrečjem. Če je delo trajalo daljše obdobje, so si postavili skromne gozdarske bajte.
Splavarjenje
V krajih, kjer ni bilo drugih prometnih povezav, je bila edina možna izbira naravna pot po rekah. V spomladanskem času, ko so bile reke zaradi topljenja snega polne vode, so se lotili spravila (plavljenja) hlodovine. Nazarje je bilo ena od postaj, kjer so zbirali les, splavljen po Savinji in Dreti do Celja ter naprej do Zidanega Mostu in po Savi do Brežic, Zagreba in tako vse do Donave ter velikokrat tudi do cilja na romunski meji. Prvi viri omenjajo splavarjenje v Zgornji Savinjski dolini že v 15. stoletju, zadnji splav pa je odšel na pot sredi 20. stoletja.
Ta oblika transporta je zahtevala veliko znanja in spretnosti. Za, denimo, plavljenje lesa od Luč do Nazarij so potrebovali 50 do 60 delavcev, ki jih je vodil plavmajster. Njegova naloga je bila razporeditev ljudi ob celotnem toku do cilja. Eni so les metali v vodo, drugi so ob bregovih odrivali hlode, ki so se zataknili, tretji so pazili, da les ni zavil v stranske struge itd. Njihov delovni dan je trajal 12 ur, za hrano so skrbeli sami, poleg skromnega plačila so dobili še liter vina na dan zaradi težkega dela ob vodi.
