CIRKULANE – »Brez revitalizacije Borla, našega bisera na skali, je težko razmišljati o turističnem razvoju v Halozah,« je prepričan Jernej Golc iz društva za oživitev gradu, ki se v lokalni razvojni agenciji Halo v Cirkulanah že dve desetletji ukvarja z razvojnimi projekti za Haloze. Na grad gleda predvsem z gospodarskega vidika: »Gostinstvo s prenočišči in bazenom na Borlu je zaradi lege ob mednarodni tranzitni cesti cvetelo. Po večletni gradnji novega mostu in elektrarniškega kanala, ko so ostali brez redne oskrbe z vodo, se je uspešna zgodba za okoli dvajset zaposlenih nepreklicno končala. Borl ni nikoli več polno zaživel, čeprav so pod občino Gorišnica na njem še potekale občinske proslave in tudi druge prireditve, med njimi je samo mednarodna Idriart prinesla 1500 prenočitev, poroke ...«
Kdo gospodari z državno lastnino
Odkar je v pristojnosti ministrstva za kulturo, gre z Borlom le še strmo navzdol. Vhod je zaklenjen, ključ spravljen v Ljubljani. Če bi, bognedaj, vanj treščila strela in zanetila požar, bodo tedaj gasilci plezali čez obzidje?
Ob vsakem dežju meteorne vode zalijejo kletne zidove, ti se zato podirajo. Medtem ko je dostop v grad zaklenjen, pa v smrtno nevarne kletne prostore lahko vstopi kdor koli, saj ni zavarovan z ničimer.
Lastnici državi vsaj delno rešuje čast pred sedmimi leti ustanovljeno društvo, ki je o Borlu pripravilo in založilo zgledno monografijo, pred gradom soorganizira občasne prireditve, s prostovoljnim delom najmanj dvakrat na leto pospravi okolico: »Da se vsaj mimoidoči tujci, ki jih grad kar sam potegne gor, ne bi preveč zgražali nad nemarnostjo.«
Redkih za najem zainteresiranih posameznikov (zakonca Kranjc, Miha Pogačnik) naj bi se ministrstvo v minulih letih otresalo in tudi uspešno znebilo, ga pa očitno ne moti, da je grad v osmih letih propadel bolj kot prej v tridesetih.
Odkar je lastnik država, z njim v resnici gospodari – zob časa.
Županov
strah pred manipulacijo
Država se je odločila, da bo Borl prodala na javni dražbi (berite okvirček), Golc ob tem pripominja: »Člani društva menimo, da bi bilo smiselno, da vsa kupnina ostane krajem, katerih središče je bil Borl že vse od 11. stoletja. Seveda z zavezo, da bi s tem denarjem na gradu in ob njem uredili osnovno infrastrukturo, kot so kanalizacija, ceste, javna parkirišča, sprehajalna ali kolesarska pot do gradu ipd.«
Kaj je v šestih letih storil za grad Borl, cirkulanski župan Janez Jurgec pove: »S predsednikom ali predstavnikom društva za Borl sva se velikokrat zglasila na ministrstvu za kulturo s pobudami za rešitev gradu. Uspelo nam ga je prepričati, da je objavilo dva razpisa – pogoje je določevalo ministrstvo samo – za najemnika gradu, a žal nista bila uspešna. Obljubljalo je, da bo grad obnovljen z evropskimi strukturnimi sredstvi, vendar žal ni. Nam je pa uspelo prepričati predstavnike ministrstva o obnovi dela strehe in so jo tudi sanirali. Grad Borl je zaprt za javnost zaradi vzrokov, ki jih pozna le ministrstvo. Naj jih razkrije, da bomo izvedeli še mi. Vsekakor je nujno ukrepati, in če ni druge možnosti, naj grad tudi prodajo, ampak pod pogoji, ki bodo omogočali lokalni skupnosti delno souporabo. Bojim pa se, da morda tudi v tem primeru zlepa ne bo rešitve, saj je s temi zadevami mogoče manipulirati. Zagotovo pa manipulacije ne gradu Borlu ne Občini Cirkulane ne bi koristile.«
Izklicna cena skrivnost
Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki ga vodi minister Žiga Turk, smo zastavili tri vprašanja. Prvič, kdaj bo razpisana prodajna javna dražba za grad Borl in kakšna bo izklicna cena, drugič, koliko je država že vložila v njegovo vzdrževanje in obnovo (streha ipd.), ter tretjič, ali drži, da ključ vhodnih vrat hranijo v Ljubljani na ministrstvu. Služba za odnose z javnostmi je povedala tako: »Objava javne dražbe je predvidena konec tega meseca oziroma v začetku naslednjega. Besedilo bo objavljeno v Uradnem listu in na spletni strani ministrstva. Izklicna cena bo razvidna iz samega besedila razpisa.« Drugič: »Država je v obnovo in vzdrževanje gradu Borl z okolico doslej vložila 450.000 evrov.« Tretjič: »Drži, ključe gradu hrani Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.« Torej na Masarykovi 16 v Ljubljani. Čeprav res zveni malce ironično, da morate po ključe štajerskega mejnega gradu – zgodovinsko je bil Borl prav to – iz Spodnjepodravske oziroma Vzhodne Štajerske pokrajine v samo središče dežele Kranjske.
Spomini na zlate čase
Tonček Žumbar, dolgoletni upravitelj gradu Borl, je zapisal, da je Hitlerjeva Nemčija ob okupaciji na Borlu uredila politični zapor, po vojni pa so ga nastanili vojaki Titove Jugoslavije: »Kakšno razdejanje je lahko ostalo po odhodu dveh vojaščin, si lahko predstavljamo.« Prostore naj bi za gostinsko dejavnost začeli preurejati okrog leta 1950: »Iz cerkvene ladje se je uredila restavracija. Med cerkvenim oltarjem in restavracijskim prostorom je bil narejen zid in na njem Mežanova slika ...« Restavracijo so temeljito prenovili po letu 1965, cesto na grad so asfaltirali leta 1970, zgradili bazen. V času razcveta so lahko prenočili okrog 120 gostov, restavracija z vrtovi je premogla do 1100 sedežev. Živa glasba in ljudske veselice so bile samoumevne, goste so pošiljale ugledne domače in tuje potovalne agencije, čeprav je »kontrolo o prijavi gostov v hotelskih sobah strogo preverjala takratna milica, tudi prijavnice je odnašala sama«.
