Zgodbe o piratih, ki vedno burijo domišljijo, ne prihajajo le s Karibov. Manj znano je, da so kot gusarji pred kakšnega pol stoletja tudi po Jadranu plenili tovore na trgovskih ladjah, imetje prebivalcev na kopnem in ugrabljali ljudi. Po nekaterih virih so z juga prihajali celo do obale Istre, vse do Poreča. V Piran jih ni bilo, a kdo ve, če strah, ki so ga tam okoli sejali med pomorci in ribiči, ni botroval temu, da ima piransko gostišče Pirat ime po njih.
Hiša iz kamna za pomol
Je tik ob mandraču, kjer se pred njegovo teraso lenobno zibajo plovila, čez katera pogled pritegne šarmantni Piran. O zgradbi se iz roda v rod prenaša zgodba, da naj bi bila zgrajena iz kamna, ki so si ga »sposodili« od tistega, ki je bil ob koncu 19. stoletja namenjen podaljšanju piranskega glavnega pomola. Zato naj bi bil ta nekaj metrov krajši, kot so sprva načrtovali. Je pa edina piranska gostilna, ki je bila že načrtovana za ta namen. Ko so jo pred kakšnimi 120 leti odprli, je imela ime Tre porte, saj se je vanjo lahko vstopalo kar s treh strani.
Po vojni je Splošna plovba, katere uprava je takrat domovala v neposredni soseščini, v njej naredila klub pomorščakov Pirat, v katerem je bil poleg družabnih prostorov in gostinske ponudbe za pomorce ter njihove družine celo manjši kino. Klub je deloval do leta 1994, ko ga je prevzela družina Vogrič in preuredila v gostišče s teraso za približno 120 gostov. Ponudili so jim ga kot nekakšen izziv, saj se je oče Mitja takrat močno zavzemal za to, da piranska gostišča vodijo domačini. Za premislek so mu dali le 14 dni, in ker se je starejši sin Robin ravno leto pred tem z velikim veseljem v Bernardinu začel oblikovati v gostinca, so se hitro odločili.
Morje ima svojo moč
Notranjost Pirata je povsem pomorska, galerija nad osrednjim prostorom spominja na ladijsko palubo, stene so oblečene v tapete z motivi starih pomorskih kart, svetila so enaka kot na barkah, tam so amfore, piratske skrinje, sodi in še kaj, kar spominja na gusarje, pomorce in ribiče. S stene visi celo prvi slovenski leseni surf, ki ga je v mladosti sam izdelal legenda slovenskega jadranja in olimpijec Dušan Puh. Še zlasti otroke pa pritegne velik morski akvarij, v katerem plavajo brancini, ciplji in še katera riba našega morja. So za okras, in ne za na krožnik.
Ker v Piranu gosti seveda največ sprašujejo po morskih jedeh, še zlasti po bolj nevsakdanjih, so se poleg preostale ponudbe specializirali zanje. »To, da smo se nekoč ukvarjali z ribištvom, nam pri nabavi zelo koristi. Škampi so v ribarnicah na zunaj vsi enaki. A ko jih izbiraš, moraš biti pozoren na tekočino v njih. Njihovo meso je namreč pod oklepom oblito z nekakšnim beljakom, in če ta odteče, niso sveži. Znamo tudi ločiti divjega brancina od gojenega, ki ima med drugim zaradi hranjenja z briketi manjša in bolj kljunu podobna usta. Pomembno je tudi, da se ribo očisti v morski vodi. Mi jo v akvarij in kuhinjo črpamo iz morja in z njo peremo vse, kar gre iz morja na krožnike. Če sipo čistiš v sladki vodi, pusti na rokah črno barvo, če jo v morski vodi, se ta takoj spere. Morje ima svojo moč in tako pripravljena jed ima boljši okus,« razlaga skrivnosti njihove morske kuhinje Mitja Vogrič.
Pester ribji jedilnik
Tradicionalno pripravljajo preproste morske krožnike s kalamari, sardelami in drugimi ribami s prilogo ali pa na primer klapavice na buzaro. »Ponujamo mešane ribje plošče s sezonskimi ribami, večje ribe pa seveda v pečici s krompirjem in zelenjavo. Imamo pestro ponudbo gamberov, škampov in velikih rakov, ki so verjetno največji, kar se jih najde na piranskih mizah. Hišna specialiteta je pester krožnik rezancev po piratsko, na njem se na domačih rezancih znajdejo vsi trenutno sveži morski sadeži. Tu pa so še špageti s kalamari v pekoči omaki po mediteransko, velika je izbira rib v pečici, pa tudi brez T-bone steakov in svinjske ribice v gobovi omaki ne gre,« našteva Rok Vogrič, ki skrbi za strežbo, in ker najbolje pozna okus gostov, poskrbi tudi za kakšno novo morsko specialiteto, da ponudba ne postane dolgočasna.
Seveda ne manjka drugih bolj mesnih jedi in dnevnih kosil z domačo juho, glavno jedjo ter sladico. Ob četrtkih so po pravilu z ribo, enkrat na teden pa tudi vegetarijanska. So sezonsko obarvana in stanejo sedem evrov, kar je v turističnem Piranu prava redkost. Za pestro ribjo ploščo za dve osebi s kakim kilogramom rib, nekaj kalamari in gamberi na žaru ter s prilogo pa boste odšteli 33 evrov. Ni zanemarljivo, da poleg jedi ponudijo vrhunska ekološko pridelana oljčna olja različnih okusov Solevin Jana Milkoviča iz Jagodja in izbrana vina.
Špageti
s kalamari
Za 4 osebe
Sestavine: 0,5 kg kalamarov, 0,5 kg špagetov, 2 žlici kaper, pest vloženih oliv, oljčno olje, peperončino, 8 češnjevcev, 1 dl belega vina, ribja jušna osnova, poper in sol
V ponvi na oljčnem olju prepražimo na kolobarje narezane kalamare, dodamo kapre, na drobno narezane olive brez koščic, narezane paradižnike češnjevce, solimo in po občutku dodamo še peperončino. Zalijemo z vinom in ribjo jušno osnovo. Ločeno skuhamo špagete in jih dodamo v ponev, ki jo tresemo toliko časa, da omaka dobi pravo gostoto. Postrežemo s suhim paradižnikom.
Krožnik po piratsko
Za 2 osebi
Sestavine: 10 škampov, 4 kapesante, 4 vongole, tartuf, oljčno olje, vino
To je topla predjed iz morskih sadežev oziroma pestro sestavljena plošča z več jedmi v enem. Škampe in školjke najprej popečemo na žaru, nato pa jih pokapamo z oljčnim oljem in vinom ter damo za zaključek za nekaj minut v pečico. Na servirane kapesante naribamo tartuf. Poleg postrežemo tržaško omako. V Piratu dodajo še manjši skledici ločeno pripravljenih toplih predjedi iz lovk kalamarov in jedrc vongol. Lovke popražijo na oljčnem olju skupaj s svežim paradižnikom in čilijem, jedrca vongol pa s paradižnikom in prosekom.
Jagodna strnjenka
Strnjenke so posebnost Pirata, nekaj med sladoledom in torto. So sladica iz sezonskega oziroma trenutno razpoložljivega svežega sadja. Te dni so to jagode, nato pridejo maline in drugi sadeži, pozno jeseni pa kaki. Sadje se kuha toliko časa, da postane želirano. V širši kozarec vlijemo plast panakote in nanjo plast kuhanega sadja. Do postrežbe naj počaka v hladilniku, pred njo pa strnjenko okrasimo s koščki izbranega sadja, iz katerega je narejena, smetano in čokoladnim prahom.