LJUBLJANA – »Ko si ga pogledal v oči, je bil kot mrtev,« je pred sodnico okrožnega sodišča v Ljubljani Jadranko Juhant zatrjevala priča Nejc Škoberne, sin sodnika Milka Škoberneta, ki so ga obsodili zaradi prejemanja podkupnine in zlorabe položaja. Njegov oče želi od države Republike Slovenije izterjati 30 tisoč evrov odškodnine, saj so ga nezakonito strpali v pripor od 26. januarja do 16. februarja 2011.
»Gospodu Muncu (Maticu, op. p.) se lahko zahvalim, da še sploh imam očeta,« je povedal mlajši Škoberne, ki pravi, da je njegovega očeta pripor popolnoma spremenil. Bil je prizadet, je dejal, še zbolel je. Imel pa je tudi težave s spanjem, zaradi česar se je zatekel k uspavalnim tabletam. Skrhal pa se je tudi njun odnos. Če sta se prej vsak dan pogovarjala, se zdaj le še na tedenski ravni. Tudi ko sta se srečala na sodišču, sta spregovorila zgolj kakšnih 20 besed: »Zelo hladen je do mene.«
Samomorilna nagnjenja
Da je bil Škoberne v stiski, je danes pred sodnikom zatrdil tudi Matic Munc, nekdanji psiholog iz Zavoda za prestajanja kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana, ki je javnosti bolj znan iz primera koroška deklica (priznal je krivdo in sprejel naloženo kazen). Povedal je, da so ga zaradi njegove varnosti, saj je bil sodnik (zaposlen v pravosodju), namestili v samsko sobo. Škoberne je bil v priporu prizadet in je opozarjal na nezakonito dejanje, pravi Munc, ki je s Škobernetom komuniciral v njegovi sobi. Munčeva ocena je bila, da bi lahko ogrozil svoje življenje. Čeprav je menil, da bi si Škoberne lahko škodil, ga na seznam priprtih s samomorilnimi nagnjenji ni želel uvrstiti, saj so v priporu, tako Munc, ta seznam vodili kar javno izobešen, da je bil menda dostopen vsem policistom. Ob tem je dodal, da je varstvo osebnih podatkov v ZPKZ na nični ravni.
Pedagog: Škoberne ni kazal znakov velike potrtosti
Pripoved specialnega pedagoga v ZPKZ, torej Munčevega nekdanjega sodelavca, s katerim sta delila tudi skupne prostore, Fulvia Dovgana, pa je nekoliko drugačna. V začetku je pojasnil, da je Škoberne imel status pripornika od 28., saj je prej šlo za sodno pridržanje. Potrdil je pripoved Munca, da so ga iz varnostnih razlogov namestili v samsko sobo. Nato pa je dodal, da Škoberne ni kazal znakov velike potrtosti, jeze ali žalosti: »Deloval je umirjeno.« V enem od razgovoru mu je dejal, da ga tišina ubija. Dovgan mu je pojasnil, kaj mora storiti, da pride do radia, in to je tudi storil. Še električni brivnik je dobil, je razložil in vnovič dodal, da pri njem ni opazil ničesar kritičnega.
Kako bo odločila sodnica, bo znano verjetno kaj kmalu. Še vedno pa se dopušča možnost, da se država in Škoberne poravnata. Če bo le država ponudila dovolj, da bo Škoberne sprejel ... Skupni jezik so pred narokom že poskušali najti, a so bile očitno razlike prevelike.