GORJANCI – »Pride do tretjega studenca in zajame vode. Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije. Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo, nego je bila pred boleznijo. Popije drugo kupico, čuti se bolj močno, nego je bila pred boleznijo. Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k poroki,« je v sloviti knjigi Bajke in povesti o Gorjancih o znamenitem studencu Gospodična zapisal pisatelj in zgodovinar Janez Trdina. Mlajše in starejše ženske pa so še posebno na znanje vzele nadaljevanje, ki se glasi: »Kupico položi v zeleno travo pa si zaviha rokave in si umije obraz. Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak, in v vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti.«
Ker so ljudje iz bližnje in daljne okolice verjeli, da jim bo studenec Gospodična sredi Gorjancev povrnil zdravje in mladost, se že več kot stoletje zgrinjajo k njemu, pijejo vodo in se z njo umivajo ter jo točijo v steklenice za domov. Kot se je izkazalo, pa je njihovo početje neodgovorno, saj so laboratorijske analize pokazale, da je voda, ki priteče iz izvira, imenovanega Gospodična, zdravstveno neustrezna in neprimerna za pitje.
Studenec sredi Gorjancev
Leta so minevala, legenda o zdravilni in pomlajevalni čudežni vodi, ki priteče sredi gozda na plan, pa se je vse bolj širila med ljudstvom. Danes je tako skorajda ni pohodnice, pa tudi pohodnika, ki se ob obisku Gorjancev, ne bi vsaj za trenutek ustavila ob izviru in si s čudežno vodo umila obraza. Veliko je tudi takšnih, ki zdravilno vodo natočijo v steklenico in jo odnesejo domov. Kot smo izvedeli od prebivalcev iz okolice, obstajajo celo takšni navdušenci kot neki možakar iz Kopra, ki s seboj pripelje celo sod, in polnega nato odpelje domov, saj si očitno želi še več zdravja in lepote. Znano je tudi, da so si pred tremi leti vodo za seboj natočili pohodniki, ki so se odpravili na evropsko pešpot in jo na koncu destinacije v španskem mestu Alhambra v Granadi celo zlili v posebni vodnjak. Če bi vedeli, kaj so s tem storili, bi zagotovo ravnali drugače oziroma bi se danes vsaj malce zamislili nad svojim neodgovornim dejanjem.
Kot se je namreč izkazalo, je voda, ki jo ljudje uživajo zaradi domnevne zdravilne moči, neustrezna za pitje, razen če je prekuhana. To je po zadnjih treh analizah, ki jih je opravil v letih 2007, 2010 in 2011, ugotovil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Strokovnjaki, ki so čudežno vodo analizirali v laboratoriju, so ugotovili, da ni niti najmanj primerna za pitje. Če nekdo zares ne more brez njenih učinkovin, jo lahko pije zgolj, če jo predhodno razkuži. Kot večina kraških vodnih virov je tudi gorjanski zdravstveno neustrezen. Ker ob izviru še ni opozorilne table, da voda ni užitna za pitje, pa pohodnice in pohodniki po Gorjancih še vedno z veliko žlico zajemajo njene domnevne zdravilne učinke.
Laboratorijske analize
Da je čudežna in pomlajevalna voda, ki priteče na površje iz gorjanskih hribov, zdravstveno oporečna in neužitna za pitje, so prvi razkrili novomeški srednješolci, ki so to ugotovili pri laboratorijskih vajah. Ker pa ti še niso akreditirani za uradne analize, je njihovo ugotovitev moral potrditi še nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V njegovem imenu je tri analize opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki je potrdil ugotovitve. Kot je povedal predstojnik Centra za okolje in zdravje ter vodja novomeške izpostave laboratorija, zdravnik epidemiolog Dušan Harlander, bi morali ljudje biti bolj pazljivi, kakšno vodo pijejo. »Če bi vodo iz izvira Gospodična točili kot pitno, bi jo morali razkuževati,« je posvaril ter še dodal: »Glede tega ni mogoče nič narediti. Lahko bi samo postavili tablo pri izviru z obvestilom, da voda ni pitna.« Voda v bližnjem planinskem domu je sicer pitna, vendar jo tudi tam morajo občasno razkužiti.
Če bi zgodovinar in pisatelj Janez Trdina pred več kot sto leti vedel, kaj bodo z lepo neokrnjeno naravo storili njegovi zanamci, bi se verjetno pošteno ugriznil v jezik in dodobra premislil, preden bi bajko o čudežnem izviru delil s širnim svetom...
Gospodična s petimi litri na minuto
Najbolj znana znamenitost Gorjancev je zagotovo izvir Gospodična, ki je na nadmorski višini 820 metrov, njegov pretok pa znaša pet litrov na minuto. Proslavilo ga je ljudsko izročilo o zdravilni vodi, ki ima moč pomladiti še tako zgubano čelo. Ko je zgodbico, ki je dolga leta krožila med ljudmi, na papir zapisal Janez Trdina, je sloves čudežne vode ponesel tudi zunaj naših meja. Veliko bolj kot drug izvir v neposredni bližini z imenom Gospod, ki ga skorajda nihče ne pozna. Naravoslovec Ferdinand Seidl je »kriv«, da med gradnjo gozdne železnice niso posekali gozda ob izviru, temveč so novomeški planinci odkupili parcelo, jo pravno zaščitili in leta 1931 izvir obzidali ter v neposredni bližini postavili planinsko zavetišče, ki je danes ena najbolj obiskanih turističnih točk na Gorjancih. Leta 1992 so izvir zaščitili kot kulturni spomenik in od takrat se je obisk še povečal.
