LJUBLJANA – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes predsedniku vlade in trem pristojnim ministrom vročila peticijo proti dodatnim obremenitvam podjetij z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov in drugih energetsko intenzivnih podjetij. Pod njo so se podpisali predstavniki 30 podjetij ter 11 panožnih in podjetniških sindikatov.
Predvidenih 30 milijonov dajatev
Podpisniki od premierja Mira Cerarja ter od ministrov za finance in za gospodarstvo Dušana Mramorja, za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter za okolje in prostor Irene Majcen zahtevajo, da se vse predvidene dodatne obremenitve energentov, ki naj bi jih s prihodnjim letom dobila podjetja z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov, nemudoma umaknejo iz potekajočih postopkov.
Pod peticijo so se podpisali družbe Salonit Anhovo, Lafarge Cement, družbe Taluma, IGM, Acroni, Vipap Videm, Količevo karton, Cinkarna Celje, Steklarna Hrastnik, Papirnica Vevče, Štore Steel, Goričane, Impol 2000, Paloma, Belinka Perkemija, Wienerberger opekarna Ormož, Julon, Lek, Goriške opekarne, Radeče papir Nova, Calcit, Ursa Slovenija, TKI, Perutnina Ptuj, Svilanit, Lepenka trgovina in Mitol. |
S podpisom peticije so se »podpisniki odločno uprli predvidenim 30 milijonov evrov vrednim dodatnim dajatvam, ki jih načrtuje vlada z naslova plačila CO2-dajatve, ob tem pa tem podjetjem grozijo še višji prispevki za učinkovito rabo energijo in obnovljive vire energije«, so navedli v GZS.
Zapis: nesprejemljivo ravnanje
Delovanje vlade so označili za gospodarsko in socialno nevzdržno in nesprejemljivo ravnanje, ki z namenom kratkotrajnega polnjenja državnega proračuna in z visokimi obremenitvami majhnega števila podjetij resno ogroža delovna mesta, plače zaposlenih, dele proizvodnje in celotna podjetja.
Med drugim so spomnili, da industrijski izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji danes predstavljajo 14 odstotkov vseh. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se zmanjšali za polovico, medtem ko je na primer promet svoj delež izpustov CO2 v tem času povečal za 200 odstotkov. Vsa našteta podjetja pa so v izboljšanje energetske učinkovitosti vložila milijone evrov, so izpostavili.
Uvedba dodatne okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 bi poleg vključenosti podjetij v shemo sistema trgovanja z izpusti po njihovem pomenila dodatno obdavčitev iste zadeve in skupine podjetij, kar je unikum v EU. Ob tem priznavajo, da so cene energentov v Sloveniji in v EU zgodovinsko nizke, razen pri zemeljskem plinu, kjer so v Sloveniji v povprečju višje, kot je povprečje EU, a poudarjajo, da so se obdavčitve energentov v Sloveniji od leta 2010 enormno zvišale.
