V osemdesetih letih je jugoslovanska oblast poslala na Kitajsko delegacijo, da bi primerjali razvoj obeh takrat še socialističnih držav. Kitajska je že takrat precej več investirala in manj trošila kot nekdanja Jugoslavija, ki se je močno zadolževala v tujini. Po vrnitvi domov so odposlani delegati na vprašanje, kako je na Kitajskem, odgovorili: »Podobno kot pri nas, le da oni jedo s palčkami in delajo z lopato, mi pa jemo z lopato in delamo s palčkami.« Za države zahodne svetovne poloble, kamor spada Slovenija, je na splošno značilno, da več trošijo, kot ustvarijo. ZDA so tako najbolj zadolženo gospodarstvo na svetu z več kot 15.000 milijardami dolga, v trgovini z azijskimi gospodarstvi pa beležijo rekordne primanjkljaje. Po drugi strani Kitajska, ki je največja posojilodajalka ZDA, investira skoraj polovico ustvarjenega proizvoda.
2017 največje gospodarstvo na svetu
Kitajska bo tako po ekonomskih projekcijah do leta 2017 postala največje gospodarstvo na svetu in bo sama ustvarila več kot petino vsega svetovnega proizvoda. V naslednjih 25 letih se bosta med največjih 10 svetovnih gospodarstev prebili Mehika in Indonezija. Indija bo postala tretja najmočnejša ekonomija in bo leta 2035 sama ustvarjala kar desetino vsega svetovnega proizvoda, na četrtem mestu pa ji bo sledila Brazilija. Med desetimi najmočnejšimi gospodarstvi sveta ne bo več Francije in Italije. Kitajska, Indija in Brazilija naj bi po ekonomskih napovedih v naslednjih 25 letih rastle kar trikrat hitreje kot Nemčija, ki je največje evropsko gospodarstvo. Te ekonomske projekcije več kot zgovorno opozarjajo na zaton zahodnih ekonomij. Razmerja moči v svetovnem gospodarstvu se bodo v naslednjih dveh desetletjih močno spremenila. Svet bo postal precej drugačen, kot smo ga vajeni danes. Predstava o razvitem zahodu in manj razvitih gospodarstvih Azije in Južne Amerike bo postala zgodovinski spomin. Svetovna gospodarska kriza je samo razgalila velike strukturne pomanjkljivosti zahodnih gospodarstev. Po drugi strani pa Kitajska in Indija že dolgo nista več samo ekonomiji, ki bi svoje prednosti ustvarjali le s poceni delovno silo. Na zadnjem predsedniškem obisku na Kitajskem si je Bill Clinton zaželel, da bi lahko ZDA tja izvozile nekaj deset tisoč svojih odvetnikov, od tam pa uvozile odlične inženirje. Tudi za Slovenijo bi si lahko zaželeli kaj podobnega.
