Ferdo stopi v ordinacijo zobozdravnice, na zidu opazi diplomo in njen priimek. Takrat ga prešine, da je to njegova sošolka iz srednje šole, v katero je bil celo zaljubljen. Potem pa razočaranje, namesto ljubkega obraza zagleda debelo, zgubano osebo sivih las in z debelimi očali. Sede na stol, a si vseeno ne more kaj, da ne vpraša: »A ste vi hodili v šolo na Aškerčevi?«
Zdravnica: »Seveda, in to z generacijo, ki je maturirala leta 1972. Zakaj sprašujete?«
Ferdo: »Ja, skupaj sva bila v razredu.«
Zobarica: »In kateri predmet ste učili?«
Učiteljica vpraša: »Metka, kaj je to: belo, ima dve nogi in perje?«
»Kokoš.«
»Točno, a lahko bi bila tudi goska.«
Nato je na vrsti Mihec: »Kaj je to: majhno, črno, ima štiri noge in rep?«
»Mačka.«
»Točno, a lahko bi bil tudi pes.«
Zdaj se oglasi Buček: »Učiteljica, kaj je to: veliko in trdo, ko ga daš v usta, a majhno in mehko, ko ga vzameš iz ust?«
Učiteljica zardi in Bučku primaže zaušnico. Ta pa z jokajočim glasom: »Točno, a lahko bi bil tudi žvečilni.«