Ste na ljubljanskih ulicah morda že srečali gospoda Buhtlja, ki poskuša s plesom, piščalko in smešno opravo pritegniti poglede mimoidočih? V nadrealističnem pisanem kostumu, ki spominja na rakovico, se skriva Japonec Rjuzo Fukuhara.
Navdušuje
predvsem mlade
»Z uličnimi nastopi želim predvsem mlajše navdušiti za umetnost, estetiko in jih spodbuditi k obisku gledališča. Zato sem ustvaril smešen klovnovski kostum, ga poimenoval gospod Buhtelj in dodal še prilagojen avantgardni ples,« nam oblečen v tradicionalna japonska oblačila ob skodelici čaja svoje ulično poslanstvo pojasni Rjuzo, ki je v Slovenijo prišel pred sedmimi leti. Da bo nekaj posebnega, je vedel že njegov oče, zato mu je nadel ime, ki v japonščini pomeni visoka ustvarjalnost. Tudi njegov nalezljivi nasmeh ni naključen, saj priimek Fukuhara pomeni srečno polje.
Kaj je butoh Butoh vsebuje elemente plesa, gledališča, obrazne mimike in improvizacije, vse to pa se zlije v edinstveno umetniško predstavo. Ples, ki je izvorno izražal bolečino in praznino ter so ga imenovali tudi ples senc, se je razvil na Japonskem po drugi svetovni vojni. Pri nas ga poučuje Rjuzo s svojimi nastopi. |
Korejski Japonec tretje generacije iz okolice Nagoje je umetniško pot začel v deželi vzhajajočega sonca leta 1987. Štiri leta pozneje se je pridružil skupini izvajalcev sodobnega avantgardnega plesa. Ustvarjalna pot ga je ponesla v 15 držav, kjer je nastopal kot samostojni plesalec in koreograf. Na tekmovanju plesalcev sodobnih plesov na Kanarskih otokih je osvojil drugo mesto. Kot glavnega učitelja so ga leta 2010 povabili na bienale plesa v Benetke. Preden je prišel v Slovenijo, je živel in ustvarjal v Pragi.
Obožuje sveži zrak
»V Pragi sem spoznal ženo, ki je Slovenka. Po dveh letih sva se preselila v Slovenijo, in zdaj sem tu.« Rjuzo je samozaposleni kulturni delavec ter poučuje ples na oddelku za azijske in afriške študije na filozofski fakulteti, z gospodom Buhtljem pa nastopa tudi v vrtcih in šolah. »Zelo rad imam Slovenijo. Zaradi arhitekture, ureditve mest ter narave in ker so tu prijazni ljudje, ki so me lepo sprejeli, zato bi rad kaj dal v zameno. Šel sem na ulico, da bi nekaj tako lepega, kot je ples, prenesel tudi na mlajše rodove,« z večnim nasmehom pove Rjuzo.
Obožuje fižol Japonske hrane ne pogreša. Na vprašanje, kaj najraje je, kot iz topa ustreli: »Obožujem slovenski fižol, sline se mi pocedijo ob dobrem kruhu in pečenici. Tradicionalnega sušija ne maram, saj mi ne diši surova riba. Zelo sem vesel, da sem se ustalil v tako čudoviti deželi. Tu se res počutim varnega. Najbolj me preseneča, da lahko stvari odložim na bližnjo klop in mi ni treba nenehno gledati okoli sebe, ali bo kaj izginilo,« pove Rjuzo v solidni slovenščini. |
Na Japonsko ne gre več tako pogosto, odkar mu je umrla mama. Sestra, oče in brat živijo ločeno, dom pa je tam, kjer je družina zbrana skupaj, in njegova je zdaj v Sloveniji. Z ženo Tino in sinčkom živijo v Škofji Loki, Rjuzo pa najbolj obožuje sveži zrak, ki se ga ni mogel nadihati v domovini. Tudi jedrska nesreča v Fukušimi je prispevala k odločitvi, da se 49-letnik tja odpravi bolj redko, zadnja tri leta sploh ne.