SPODNJI BRNIK – Že dopoldne so na rob Spodnjega Brnika, le par kilometrov proč od letališča, pripeljala gasilska vozila. A ne zaradi požara ali kakšne druge nevšečnosti, temveč zato, ker so kranjski poklicni gasilci pomagali seliti gnezdo štorkelj. Tega je pred več kot desetletjem zgradil eden od šestih parov, ki gnezdijo na Gorenjskem. Brniške štorklje so se odločile gnezdo postaviti na vrh silosa, postavljenega ob staro žago. A lani se je njihov dom, težak več kot pol tone, začel močno nagibati, zato je bil čas, da mogočno konstrukcijo preselijo na gnezdilni drog.
Že zjutraj so ga postavili delavci Elektra Gorenjske. Predsednik uprave Bojan Luskovec je pojasnil, da so doslej do varnejših gnezdišč pomagali že trem gorenjskim parom štorkelj: »Prvi drog smo podarili štorkljam, ki gnezdijo v Tenetišah, nato so na vrsto prišle štorklje z Mlake pri Kranju in zdaj so na vrsti še tiste s Spodnjega Brnika, saj se je tudi njihovo gnezdo nevarno nagnilo.«
Okoli desetih se je na dvorišču nekdanje žage začelo brnenje gasilskih mašin. Gasilci Pavel Andrejc, Jernej Ajdovec in Samo Kern so se po lestvi povzpeli kakih 14 metrov visoko in si ogledali že krepko nagnjeno gnezdo. »Najprej smo si morali dobro ogledati, kako je gnezdo nameščeno. Bilo je že močno nagnjeno in nevarno je bilo, da pade na dvorišče ali na cesto, ki vodi ob hiši,« je povedal Pavel Andrejc.
Sprva je bilo treba z žago dovolj oklestiti veje, ki so štrlele na vse strani. Nato so okoli gnezda namestili trakove in mogočno konstrukcijo počasi dvignili v zrak. Več ur so z žago še urejali gnezdo, preden so ga okoli dveh popoldne dvignili na 12 metrov visok gnezdilni drog.
In kdaj so štorklje začele gnezditi na zanje nič kaj značilnem terenu, tam pod gorenjskimi gorami? »Zagotovo so tukaj več kot deset let. Ko so začele plesti gnezdo, je bilo na našem dvorišču vse polno vej in vejic. Pozneje tega ni bilo več, smo pa znali najti ribje glave in deževnike. Kakšnih težav pa s štorkljami ni, samo skrbelo nas je zanje in za nas, ko se je gnezdo začelo lani močno nagibati,« je povedala Vida Vertnik, prva soseda brniške štorklje. Domačini sklepajo, da je štorklje na Spodnji Brnik privabilo tudi bližnje jezerce, nemara pa so bile navdušene še nad potočkom, ki se vije v bližini.
Med tistimi, ki so opazovali selitev gnezda, je bil upokojenec Dušan Dimnik. Ljubiteljski sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptic je povedal, da že več let obročkajo mladičke, ki se izvalijo v tem gnezdu: »V tem gnezdu se je izvalilo že približno 30 štorkelj. Pred dvema letoma so bili tu štirje mladički, lani pa jih ni bilo – morda bodo letos.« Dušan Dimnik je še povedal, da je v okolici še šest podobnih gnezd, vendar je to na Spodnjem Brniku največje: »Štorklje imajo gnezda še v Komendi na pošti, na enem od dimikov v Lahovčah, na župnišču v Cerkljah, na škofjeloški Trati ter v Tenetišah in na Mlaki pri Kranju, kjer so jim v preteklih letih že namestili gnezdilne drogove.«
Ko so kazalci na urah že kazali čez drugo popoldansko uro, so gasilci gnezdo – to je bilo zdaj z motorno žago že krepko sfrizirano – vendarle premestili na drog. Ali bodo štorklje sprejele novo gnezdišče, postavljeno le par deset metrov od starega doma, bo jasno v prihodnjih mesecih, ko se bodo ptice selivke vrnile iz daljne Afrike.
V Sloveniji več kot 200 parov štorkelj »V Sloveniji živi nekaj več kot 200 parov štorkelj, v Evropi pa več kot 100.000. Največji delež populacije pri nas je v severovzhodni Sloveniji. V zadnjem desetletju najdemo vse več gnezd tudi na Gorenjskem, na Dolenjskem in v Posavju. Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic populacija bele štorklje na Gorenjskem narašča,« so ob akciji na Spodnjem Brniku pojasnili na zavodu za varstvo narave. |
