LJUBLJANA – Poslanci Jankovićeve Pozitivne Slovenije (PS) so včeraj (povsem v skladu s svojo petkovo napovedjo!) vložili interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka. Vlagatelji notranjemu ministru očitajo največjo (politično in objektivno) odgovornost za to, da so se izgubili podpisi, s katerimi je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG) podprl pobudo za referendum o zakonu o slabi banki.
Minister Gorenak je napovedano interpelacijo sicer najprej že razglasil za priložnost, da izčrpno predstavi svoje argumente in zavrne neupravičene obtožbe, a se je potem vseeno sešel s poslanci PS. Niti za hip pa ni bilo odločujoče tisto, na kar se je po srečanju z obdolženim notranjim ministrom skliceval vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer: da dr. Gorenak ne more več sedeti v ministrskem fotelju zato, ker se je po zaslugi MNZ pod njegovim vodstvom poskušalo onemogočiti ljudsko iniciativo. Kdor koli se vsaj približno spozna na politiko, je, kajpak, že pred srečanjem dr. Gorenaka z Jankovićevimi poslanci vedel, da notranji minister nima prav nobene možnosti, da bi sogovornike odvrnil od vložitve interpelacije. Če že, je njih zanimalo nekaj drugega: kako si z ministrovimi podatki lažje zagotoviti, da se bo interpelacija končala z njegovo odstavitvijo. Točno, že vnaprej je bilo jasno, da jih nobeno pojasnilo ministra ne bo zadovoljilo. To so dokazali tudi s komentarji, ki so jih, ko je pogovor z Gorenakom še trajal, objavljali na družabnem omrežju twitter.
Kučanovo odprto pismo Pahorju
Skrajno nenavadno je, denimo – to je le treba priznati –, da se je zadnji šef avtoritarne partije, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, čeprav je že deset let v penziji, odločil, da bo pred drugim krogom letošnjih predsedniških volitev na enega od dveh kandidatov Boruta Pahorja naslovil ostro odprto pismo, v katerem ga poziva, naj pojasni smisel svojega namigovanja o stricih iz ozadja. Gre, kaj pa drugega, za pričakovani pritisk na Pahorja. Na dr. Danila Türka strici zagotovo ne bodo naslavljali takšnih odprtih pisem. Zakaj ne? Ker ga podpirajo in se še vedno obupano trudijo, da bi mu pomagali.
Da je Türk pred drugim krogom v zares zoprni zagati, potrjuje tudi to, da Kučan pisma Pahorju ni pisal v rokavicah: »Tvoj molk z načelnostjo nima nič. Nasprotno. Je nepošten, saj z njim prikimavaš imenom, ki jih navajajo nekateri novinarji in med katerimi se pojavlja tudi moje. Z molkom obtožuješ.« Pismo je tudi končal več kot zgovorno: »Od Tvojega uspeha nikdar nisem pričakoval nikakršnih koristi in jih tudi nisem imel, od Tvojega neuspeha pa sem žal imel škodo, tako kot vsi državljani in vsa Slovenija.« Pomenljivo je konec koncev tudi to, da je dr. Türk potem le še ponovil tisto, kar je v odprtem pismu napisal Kučan.
Ne bo polemiziral
Pahor se je modro odločil, da s tistimi, ki bi ga radi diskreditirali, ne bo polemiziral: »V zadnjih dneh sem deležen številnih odprtih pisem, v katerih se izražajo različna mnenja in stališča. To je sestavni del demokratičnega procesa. (...) Ni dvoma, da bo kljub mojim prizadevanjem kdo imel drugačna stališča, zdaj in po moji morebitni izvolitvi, v vsakem primeru pa si bom prizadeval, da bom gradil na tistem, kar nam je skupnega.«
Težko bi resda trdili, da minister Gorenak in predsedniški kandidat Pahor veslata v istem političnem čolnu, dejstvo pa je, da jima poskušajo ta hip njuna čolna torpedirati in, če bo mogoče, tudi potopiti isti »strici«, bodisi iz ozadja bodisi, če lahko temu tako rečemo, iz ospredja.
