LJUBLJANA – »Vlada Janeza Janše ni padla zaradi poročila KPK, temveč zaradi ravnanj zavezanca,« je prepričan Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ni navdušen nad razpletom, ki se je zgodil, saj oba s korupcijskimi sumi obremenjena zavezanca – Janša in Zoran Janković – ter njuni stranki niso pokazali, da zadeve jemljejo resno, je dejal Klemenčič za Dnevnikov Objektiv. »Ne le da našega poročila niso vsi vzeli resno, ampak so gluhi tudi za zahteve ljudi. Del politike se je ob konstruktivni nezaupnici v parlamentu obnašal, kot da je dobil legitimnost na novih volitvah. Kot da je upravičen zmagovalec, ki mu je volilno telo podelilo mandat.«
Pravi, da bo lahko zadovoljen, ko bo v Sloveniji obstajal tako institucionalni kot pravni sistem, ki bo KPK oziroma drugim organom ob takih ugotovitvah omogočal, da uveljavijo ne samo politično, temveč tudi pravno odgovornost.
Klemenčič je še povedal, da ga politiki, ki jih obravnava komisija, večinoma ne kličejo. »Edini klic politika, ki ni zgolj spraševal, kdaj mora kaj prijaviti, in je bil povezan s konkretnim postopkom, je bil klic Zorana Jankovića pred letom dni. Klical je jezen, ker smo mu zaradi kršitve zakona obvestilo o prekršku poslali na domač naslov in ne na občino. A sva pogovor hitro zaključila ...«
Vojno stanje
Čeprav se mu zdi, da je (tudi po objavi poročila) javni prostor postal glede integritete in korupcije bolj občutljiv, pa je politika bolj občutljiva le na deklarativni ravni, »politična in pravna kultura pa sta na psu. Izjave, ki so padale v zadnjih mesecih, so se spustile na najnižjo raven. In na to kar pristajamo. V samem političnem diskurzu ni nobene integritete, temveč odraz sovraštva. Dejansko smo v vojnem stanju,« je prepričan Klemenčič.
Na vprašanje, ali bi bile prava posledica ugotovitev KPK predčasne volitve, Klemenčič ni želel odgovoriti, saj bi bila to, kot pravi, »politična izjava«. Poleg ekonomskih pa ima Slovenija po Klemenčičevem mnenju ogromen problem s pravno državo, ki je v dvajsetih letih samostojnosti nismo vzpostavili.
Koalicijska pogodba: »O omejevanju korupcije in krepitve integritete bi težko napisali manj, kot so«
Klemenčič se je dotaknil tudi nove koalicijske pogodbe: »Na temo omejevanja korupcije in krepitve integritete bi težko napisali manj, kot so. Nič o reformi financiranja političnih strank, nič o večji transparentnosti pri upravljanju državnih podjetij, nič o omejevanju klientelizma in konflikta interesov, nič o nujni reformi sistema javnega naročanja, nič o krepitvi neodvisnosti in samostojnosti institucij. Ob tem se počutiš, kot da naša več sto strani dolga poročila in ugotovitve o ključnih problemih s sistemsko korupcijo v državi, skupaj s predlogi za njeno omejevanje, ki jih pošiljamo državnemu zboru – zadnjega smo pred enim mesecem –, mečemo v črno luknjo.«
Ni šlo za inkvizicijo
Povedal je še, da komisija za celotnim poročilom stoji. Pritožbe na komisijo niso mogoče, so pa sami izpostavili, da je edini pravi odziv na poročilo pravna pot prek sodišč, opozarja Klemenčič. »Pri našem delu ni šlo za kak inkvizicijski postopek, ki bi tekel v tajnosti. Oba politika sta bila na pogovoru, obstajajo zvočni zapisi njunih navedb, naša pisna vprašanja njima in njuni odgovori, obsežna listinska dokumentacija ... Več kot deset medijev je zahtevalo, da jim te zvočne zapise posredujemo, za kar pa smo dolžni pridobiti pristanek zavezanca. Zoran Janković, ki je večkrat dejal, da lahko njegove posle kadar koli vsi pregledajo, nam je prek odvetnika pisno sporočil, da se ne strinja z javno objavo. Vročanje naše pošte Janši na to temo pa je bilo do zdaj neuspešno. Zavrača prevzem.«
Na ponavljajoče se očitke, da naj bi glede na 13. člen zakona komisija osnutek poročila pred javno objavo poslala obravnavani osebi, Klemenčič odgovarja, da je vse skupaj prešlo v nekakšen kulturni boj, v katerem ne namerava več sodelovati, saj je zadevo že večkrat pojasnil. In dvom se bo še naprej pojavljal, »tudi ko bo o tem dokončno odločilo sodišče. V Sloveniji se o vsaki stvari pojavlja dvom. Vse je relativno. Vse je zarota. Samo da se odvrne pozornost od vsebine.«
Življenje v različnih svetovih
O posameznih ugotovitvah ne želi javno polemizirati, za vsem, kar piše v poročilu, pa stojijo, navedbe potrjujejo tudi lastninski dokazi. »Verodostojnost poznejših navedb v medijih in pred političnimi strankami je minimalna. Že zato, ker so se te izjave o isti zadevi tudi po trikrat, štirikrat spremenile. In če je prvi odziv Janše na poročilo ta, kakšen avto vozim, Jankovića pa, da se ti premoženje ne spremeni, če imaš dolg na papirju, nato pa dobiš denar, pač živimo v različnih svetovih.«
Udba in Cerkev sta imeli roko v (bančnem) kozarcu
Na vprašanje, kdo je ugrabil slovenski bančni sistem, Klemenčič odgovarja, da ta ni bil v celoti ugrabljen, je pa bil izjemno zlorabljen. »Vem, da si ljudje želijo imen, a mafija ni posameznik, mafija je stanje duha. Elite in posamezniki se menjajo, metoda ostaja ista. Govoriti o tem, da je bil bančni sistem na eni strani ugrabljen s strani stare Udbe, na drugi strani pa s strani cerkvenega lobija, je v bistvu zamegljevanje. Oboji so v različnih okoljih imeli včasih posamično, včasih skupaj roko v kozarcu.«
