Z razlogom je šola te dni največkrat izustena beseda. Bolj v slabem kot v dobrem. Nemara je izjema le 22.293 malčkov, ki so predvčerajšnjim prvikrat v življenju prestopili šolski prag. Vsem drugim – 150.000 učencem in blizu 75.000 dijakom – je skupno to, da šole pretežno ne marajo. Z izjemo piflarjev, kajpak; ti bi bili še najbolj srečni, ako bi jim bilo dano v šolskih klopeh sedeti vse do penzije. Pri pouku znajo vse in še več, v življenju pa skorajda nič. Bržkone še tega ne, da sir nastane iz mleka, hrustljave ribje palčke pa iz rib. V šoli jim namreč tega niso posebej zabičali. Ne verjamete? V Veliki Britaniji, tisti, ki zapušča našo tako srečno in složno eujevsko družino, je tretjina osnovnošolcev prepričanih, da je sir narejen iz rastlin, ribje palčke pa iz prašičev in piščancev. Pa ne le to: vsak deseti najstnik je odgovoril, da paradižnik raste pod zemljo, vsak peti pa, da krompir obiramo nad njenim površjem. Da bo šok popoln, naj izide pričujoče otoške raziskave začinim s spoznanjem, da je tretjina mladoletnikov izjavila, da so kruh in testenine narejeni iz mesa. Pa Angležev ne štejemo med najbolj neumne narode na zemeljski obli. To so dokazali tudi z brexitom. Toliko torej o šoli in njeni uporabnosti.
Seveda pa je šola, kakršna koli že je, tudi nuja. Brez nje bi bili še večji bebci. Tu in tam nas vendarle tudi kaj nauči, navsezadnje morajo otroci pod Alpami v devetletki presedeti in preživeti blizu osem tisoč pedagoških ur. A roko na srce, lahko bi nas naučila še kaj več. Veliko več. Ne razumem denimo razmerja, po katerem imajo osnovnošolci petkrat več glasbenega pouka kot gospodinjstva. Je torej v vsakdanjem življenju pomembneje pravilno zakruliti ce ali de dur kot pa vedeti, kako skuhati krompir ali špagete? Sploh pa mi ni jasno, da je v predvčerajšnjim začetem novem šolskem letu za osnovne šole obvezen le en tuji jezik, učenje drugega pa je zgolj izbirni predmet. Takšna da je trenutna šolska zakonodaja. Halo?! Kaj pa tista, da več jezikov znaš, več veljaš? Čez triindvajset dni bomo tudi pod Alpami že petnajstič praznovali evropski dan jezikov. Predlagam, da ga v Sloveniji zaznamujemo s sloganom »Goodbye, pamet!«