Veste, česa povprečen Slovenec ne razume? Razlike med pojmoma dobro in prijetno. Za povprečnega podalpskega veljaka dobro hkrati pomeni tudi prijetno. Zanj sta to sopomenki. Najlažje boste to opazili pri prehlajenem otroku, ki noče pogoltniti filmsko obložene tablete, ker je pač zanič. Slabega okusa. Seveda, večina zdravil, ki so kaj vredna, ima zanič okus. Torej so skrajno neprijetna. Toda glede na to, da nam podaljšujejo življenje, najbrž nihče ne bo trdil, da niso dobra za nas. Pri otrocih takšno vedenje popolnoma razumem. Neizkušeni so. Nikoli še niso prav zares okusili poraza. V vsakem trenutku želijo le maksimizirati ugodje.
Na tej točki najbrž že vsi veste, kaj bom napisal zdaj. Ja, obnašamo se kot otroci. Večina nas. Kot razvajene najstnice iz najbolj obskurnih ameriških filmov, ki jih vsi potihem preziramo. Želite vedeti, kdo so ti odrasli otročaji? Ozrite se okoli sebe. Poslušajte sodelavko, ki vam že eno leto trobi, da ima premajhno plačo in preveč delovnih ur, a sama ni pripravljena za skupno dobro narediti popolnoma ničesar. Nič! Najprej mora priti na vrsto prijetno, potem se šele lahko pogovarjamo o čem dobrem. Najprej si bo kupila nove cunje in najela malo večje stanovanje. Nemudoma mora okusiti dobro življenje, ki si ga je v mislih skovala, še preden je sploh postala novinarka, prodajalka, odvetnica... Nagrado bi imela, še preden je opravila delo za to. In to ni dobro življenje. To je prijetno življenje. Veste, kdo živi dobro? Tisti, ki ve, ZAKAJ dela, tisti, ki pozna svoje poslanstvo. Tisti, ki sledi svojim sanjam, je pripravljen tudi pasti in se zanje nenehno žrtvuje. Ne zato, da bi se naokoli razglašal za mučenika, temveč zato, ker je žrtvovanje včasih pač nujno, da dosežeš začrtani cilj. Pri takšnih ljudeh cilj nikoli ni denar. Keš je stranski produkt. Britanec Richard Branson je imeniten primer. Tip je tako bogat, da si je pred leti kupil otok. Dejanski otok! Necker Island. Pa ne zato, da bi tam v osami počel bog ve kakšne obskurnosti in prešteval denar. Tja zdaj vsak teden vozi zaposlene v svoji korporaciji Virgin. To je človek, ki je med drugim izjavil: »Posel mora biti vključevalen, mora biti zabaven in mora spodbujati vaše kreativne instinkte.«
Kdo v Sloveniji razmišlja na ta način? Peščica! Preostali bi raje takim, kot je Branson, denar kar pobrali. »Poglej ga, bogatuna! Lahko je njemu v življenju!« Povprečen Slovenec Bransonu ne zavida dobrega življenja, temveč mu zavida prijetno. Nikogar ne zanima, kaj je ta človek moral vse prestati, da je pristal na vrhu. Nikogar ne zanima, da s svojimi zaposlenimi ravna bolje kot katera koli javna uprava na svetu. Da vlaga v razvoj. Dejansko vlaga! Niso samo floskule. Na tisoče mladih raziskovalcev dela pri vesoljskem projektu, pa pri projektu najudobnejših letalskih poletov … Ne bom zdaj vsega našteval, saj razumete bistvo. Poskušajte se spomniti kakšne izjave, ki jo je kadar koli izjavil kateri koli sindikalist v Sloveniji. Vse imajo enak vzorec. Najprej nagrada, potem pa delo! Nihče si v resnici ne želi, da bi bilo delo v javni upravi vključevalno, zabavno in da bi spodbujalo vaše kreativne instinkte. Že ko to pišem, mi usta zateguje v ciničen nasmešek. Če me še enkrat kdo vpraša, zakaj ni strukturnih sprememb, bom človeka gladko prezrl. Kakšne spremembe pa bi vi kot predsednik vlade vpeljali, zdaj ko veste, da bomo sprejeli le prijetne? Naš cilj je lagodje. Smo brez poslanstva in v večini primerov ne živimo dobro. Marsikdo pa, brez dvoma, živi prijetno.
@Mirko_Mayer okej, strinjava se, da so otroci po vsem svetu podobni. Najprej prijetno, potem dobro. Izhodišče je torej isto. Kje nas potem zmanjka? V kateri fazi zaostanejo v odraščanju? Da ni na fakulteti, kjer imajo tudi profesorji najprej prijetne dodatke, potem pa precej manj dobra predavanja? #debata @Planet_Danes Veste, kdo živi dobro? Tisti, ki ve, ZAKAJ dela, tisti, ki pozna svoje poslanstvo. Tisti, ki sledi svojim sanjam, je pripravljen tudi pasti in se zanje nenehno žrtvuje.
