ZAPLETENO

Golobič in Petan ujeta v lastniški hobotnici, kje pa so končali milijoni?

Objavljeno 09. februar 2015 12.34 | Posodobljeno 09. februar 2015 12.34 | Piše: P. Pa.

NLB naj bi ostal brez 2,3 milijona evrov. Ker je bilo posojilo dano v tujino, ga ne morejo dati niti na slabo banko.

Gregor Golobič

LJUBLJANA – Gregor Golobič in prvi mož DZS Bojan Petan naj bi bila povezana v eni izmed najbolj zapletenih lastniških hobotnic v Sloveniji. Kot poroča 24ur, je bil 2,3-milijonski kredit, ki ga NLB terja od Petana in njegovega DZS, namenjen za nakup deleža v hrvaškem podjetju Margento tehnologije, lastnik katerega je bilo podjetje Ultra, ki je bilo takrat tudi v lasti Golobiča. Kredit naj ne bi bil nikoli vrnjen.

Ujet pri laži

Kot poročajo, je aprila 2009 hrvaška Ultra ustanovila Margento tehnologije, kar je bilo dobre tri mesece pred tem, ko je v Sloveniji odjeknila novica o Golobičevem lastniškem deležu v Ultrinem podjetju s sedežem na Nizozemskem. Golobič, ki je bil takrat visokošolski minister, je vse ves čas skrival, lastništvo pa so razkrili vodilni v Ultri. Golobič je dan po tem lastništvo priznal in se opravičil.

NLB je leta 2009 hrvaškemu Digitelu, ki je bil v tretjinski lasti Petanovega DZS, odobril 2,3 milijona evrov kratkoročnega kredita. DZS je dal za posel poroštvo, Digitel pa je denar porabil za nakup 40-odstotnega deleža Ultrinega podjetja Margento tehnologije. Denar iz NLB je šel tako prek Digitela v hčerinsko podjetje Ultre, katere solastnik je bil Golobič, njegov takratni direktor pa še en nekdanji minister, Samo Omerzel. Kot poročajo, se Omerzel in Miloš Urbanija, takratni solastnik Ultre, prodaje spomnita, a zatrjujeta, da je kupnina znašala 1,2 milijona evrov.

V nedogled podaljševal kredit?

DZS je konec leta 2013 odkupil 40 odstotkov Margenta tehnologije, kupil pa je tudi celo hrvaško Ultro, ki naj bi se preimenovala v Eol group. V vsem tem času pa Digitel posojila ni vrnil. 24ur še razkriva, da naj bi bil posojilo razkril Tomaž Jezerec, nekdanji izvršni direktor NLB za poslovanje z velikimi podjetji, ki je s krediti servisiral tudi SCT, T2 in Merkur in ki ga je zdajšnja uprava umaknila iz vseh poslov. Jezerec naj bi bil kredit vsakega pol leta podaljšal, vse do leta 2013, ko je zapadel. Po stečaju Digitela kredit ni bil vrnjen, ker je bil dan v tujino, pa ga NLB ne more prenesti niti na slabo banko.

Ker je Digitel v predstečajnem postopku, naj bi v NLB vložili izvršbo na ljubljansko sodišče proti poroku, torej proti družbi DZS.

Deli s prijatelji