Golobič in Janša združena

LJUBLJANA – V državne banke smo davkoplačevalci vložili kar precejšnje zneske, zato ni nenavadno, da so v nedeljo objavljeni izidi stresnih testov bank območja z evrom pokazali, da tudi dve naši banki (NLB in NKBM) še nista na zeleni veji. Rezultati stresnega testa so med političnimi strankami in na družabnih omrežjih vzbudili kar precej odzivov. Medtem ko so v strankah bolj previdni z besedami in ponavljajo, da so rezultati pričakovani – guverner Banke Slovenije Jazbec je davkoplačevalce tolažil, da banke svežega denarja ne bodo potrebovale –, pa se vsi z njegovimi besedami ne strinjajo. Še več: Banko Slovenije posredno obtožujejo zavajanja.

Razmere v naših državnih bankah so tako združile, denimo, Janeza Janšo in Gregorja Golobiča, ki sicer v številnih mnenjskih zadevah stojita na nasprotnih bregovih. Tokrat pač ne. Oba sta se na dogajanje in izjave Banke Slovenije odzvala na družabnem omrežju in se vpraševala o dobičkih državnih bank. 

Ali ni po sanaciji bank, decembra 2013, @ABratusek dejala, da imamo sedaj najbolj zdrave banke v EU. Stres testi so pokazali nekaj drugega

— Marko Pogačnik (@MPogacnik) October 27, 2014

Židan: Pričakovani rezultati, delo še ni končano

»Rezultati stresnih testov so pričakovani, saj so potekali v preteklosti, ko Slovenija še ni imela nove ocene gospodarske rasti,« je za STA izpostavil predsednik SD Dejan Židan. Po njegovem je še posebej pomembno, da banke ne bodo potrebovale novega denarja, »kar je ugodno z vidika davkoplačevalcev pa tudi same države«. A delo v bankah s tem še ni končano. Židan izpostavlja, da banke še ne izpolnjujejo svoje naloge sodelovanja z gospodarstvom, s čimer bi pomagale pri gospodarski rasti.

Ob odobritvi lanske dokapitalizacije bank pa je bilo tudi nekajkrat omenjeno, da dokapitalizacija bank pomeni tudi prevetritev njihovega vodenja, je dodal prvi mož SD. »Ljudje, ki so pripeljali do slabega stanja v slovenskih bankah, nimajo pravice voditi bank naprej. To pa še ni bilo narejeno in to kot SD pričakujemo,« je izpostavil.

Šircelj za privatizacijo

Tudi Andrej Šircelj iz SDS je ocenil, da so bili rezultati stresnih testov ob upoštevanju dejstva, da so davkoplačevalci lani v banke dali kar nekaj milijard, pričakovani. »To pa še ne pomeni, da banke poslujejo v smeri zagotavljanja gospodarske rasti, v smeri spodbujanja dobrih projektov in povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« je opozoril.

Predvsem pri državnih bankah bo tako po besedah Širclja treba narediti »še zelo veliko na področju korporativnega upravljanja in nadzora«. Poslanec SDS je menil, da bo banke v prihodnje »vsekakor« treba privatizirati, saj je Slovenija glede na delež državnih bank v samem svetovnem vrhu. »Novi lastniki pa bodo določili vodstvo banke,« je zaključil.

Mesec: Kreditni krč plus posegi v javni sektor in socialo

Tudi po mnenju vodje poslancev ZL Luke Meseca so bili izidi NLB in NKBM na neki način pričakovani. »Obe banki imata še vedno težave zaradi količine slabih posojil kljub dokapitalizaciji,« je dejal. V oceni razmer pa je Mesec izpostavil dve ključni težavi. »Že drugo leto zapored smo priče razliki med obsegom danih in odplačanih posojil podjetij, kar dokazuje, da v bankah še vlada kreditni krč,« je dejal. Druga težava pa je po njegovih besedah ta, da so gospodarske napovedi kljub rahli gospodarski rasti v zadnjih dveh četrtletjih vse prej kot rožnate. »Težko pričakujemo trend naraščanja gospodarskih aktivnosti, obenem pa je finančni minister napovedal hude reze v javni sektor in socialo, kar bo spet vplivalo na zmanjšanje potrošnje,« je še izpostavil.

NSI: Ukrepi se dogajajo po polžje 

Kot še poroča STA, so v stranki NSi so medtem nad rezultati testov zaskrbljeni. »Kljub temu da v Sloveniji natančno vemo, katere ukrepe za stabilnost bančnega sistema moramo realizirati, se to ne dogaja oziroma se dogaja po polžje,« so izpostavili v sporočilu za javnost. NLB in NKBM danes najbrž ne bi bili na seznamu 25 bank, ki testa niso prestale, če bi že pred leti obe banki privatizirali oziroma jima poiskali odgovorne lastnike ter če bi privatizirali in prestrukturirali državna podjetja, opozarjajo v NSi. Ob tem opominjajo, da sta tako NLB kot NKBM na stresnih testih po neugodnem scenariju padli. »V takih situacijah bi normalni lastnik nemudoma začel razmišljati o zamenjavi nadzornih svetov in torej o zamenjavi uprav obeh bank,« so zapisali.

ZaAB: Dokaz, da sanacija ni dovolj

V stranki ZaAB medtem pravijo, da so testi dokazali, da finančnega trga, ki ga je prizadela ena največjih kriz do zdaj, ne bo rešila zgolj sanacija bank, poroča STA. Razdolževanje podjetij je naslednji nujni korak, ki bo pripomogel, da se tako slabi scenariji, kot so bili upoštevani na stresnih testih, ne bi uresničili, navajajo v ZaAB in dodajajo, da so si za to prizadevali in razdolževanje podjetij postavljali visoko na prioritetni seznam, kot naslednji korak sanacije bančnega sektorja.

»Nas pa veseli, da sta obe ključni slovenski banki na poti okrevanja. Pričakovati, da bosta banki čez noč postali tržni voditeljici, bi bilo preveč optimistično. Torej, podatki kažejo napredek, kar dokazuje tudi dejstvo, da tudi v primeru 'črnega scenarija' ne bi bilo treba vanju vlagati javnih sredstev,« so še zapisali.

Desus: Banki še vedno ne opravljata svojega poslanstva

Rezultati stresnih testov evropskih bank so bili po mnenju Desusa pričakovani. Kot je pojasnil Franc Jurša, ti kažejo, da Evropa nujno potrebuje strukturne reforme in da bančni sektor še vedno ne deluje, kot bi moral. Ob tem je nujno zagotoviti, da bo kapitalski primanjkljaj evropskih bank pokrit z zasebnimi sredstvi.

Jurša je pozdravil zdrave rezultate SID banke, glede NLB in NKBM pa ga ne skrbi, saj sta ti dve banki »trenutno celo prekapitalizirani, stresni testi so bili namreč delani s predpostavko nižje gospodarske rasti, kot jo Slovenija beleži v letu 2014«. Bolj ga skrbi, da NLB in NKBM kljub izdatni pomoči države še vedno ne opravljata svojega poslanstva in ne servisirata potreb slovenskega gospodarstva v zadostni meri.

V stranki SMC se na rezultate testov za zdaj še niso odzvali.