PIRAN – Mestni golobi so povsod po svetu deležni polemik. Nekaterim pogled nanje vzbuja veselje in sočutje, drugim se gabijo; z oljčno vejico v kljunu so simbol miru in sožitja, bili naj bi zanesljivi pismonoše, hkrati veljajo za leteče podgane, mestno nadlogo. V Piranu, kjer jih tudi ne manjka, so postavili neobičajno razstavo Ko golobi …
V Evropi naj bi jih bilo po nekaterih podatkih okoli 28 milijonov, velika večina jih je skoncentrirana po starih mestnih središčih. Tam namreč ne manjka varnih zavetij za njihovo razmnoževanje, nimajo izrazitih naravnih sovražnikov, predvsem pa jim bivanje s človekom ponuja dovolj hrane. To seveda pomeni pretirano razmnoževanje, probleme z iztrebki, posrane spomenike in pročelja hiš, razširjali naj bi tudi nevarne bolezni.
Če hranite golobe, je kazen 100 evrov
Z vsemi temi nevšečnostmi se srečujejo tudi v Piranu, kjer mineva dve leti, odkar so sprejeli odlok, po katerem vsakega, ki jih krmi, čaka kazen 100 evrov. Marsikdo zanj ne ve, saj ga ne nazadnje tudi ne izvajajo prav zagreto pa tudi sicer zagovorniki golobov in skrbniki za živali menijo, da bi morali najprej poskrbeti za golobnjake ter da je hranjenje teh ptic pač le skrb za živali.
Pobudniki piranske razstave Ko golobi …, ki je na ogled v prostorih piranskega KUD Esko v Rozmanovi ulici, kjer je nastalo pravo malo Golobje mesto, so po svoje dregnili v piransko golobjo sceno, a se v tamkajšnje polemike okoli teh ptic ne podajajo. O tem Vasko Vidmar, vodja delavnice, na kateri se je z razstavo o golobih ukvarjalo kar 19 mladih ustvarjalcev, pravi: »Projekt je namenjen ravno Piranu oziroma njegovim prebivalcem, saj jim želimo prikazati umetniški pogled na goloba kot našega skupnega someščana, obenem pa želimo pokazati, da smo tukajšnji mladi umetniki zelo aktivni in da je mogoče že z malo truda ustvariti razstavni prostor ter odmevno razstavo.« Njihovo sporočilo tako je, da golobi, taki kot so, pač preprosto živijo poleg Pirančanov, obenem pa jih želijo prikazati na simpatičen, zabaven način ter skratka v boljši luči, kot jih pozna večina.
»Golob je že kot figura zabaven in vsak likovnik ga interpretira po svoje. V Piranu jih srečujemo na trgih, strehah, v parkih, solinah, na barkah itd. Izbral sem izvirne sodelavce, tako da je razstava tudi tehnično gledano čim bolj pestra oziroma raznolika,« dodaja Vidmar ob Golobjem mestu, ki so ga v KUD Esko ustvarili mladi lokalni umetniki slikarji, grafiki, fotografi, grafitarji, kiparji, glasbeniki. Zanimivo so pri svojem ustvarjanju precej segali tudi po reciklažnih odpadkih. Množično obiskano odprtje razstave, ki je na ogled ves maj, je pospremil koncert piranske skupine Eskobars, nagovor Lade Tancer s pohvalami od občine, izdali pa so tudi razstavni katalog. Tako je KUD Esko, ki se je še zlasti lansko poletje izkazal s skrbno pripravljenim in izpeljanim spremljajočim dogajanjem na evropsko odmevni piranski razstavi Sijajni pop in konec lanskega leta od piranske občine dobil nove prostore v nekdanjem mladinskem domu, ponovno dokazal, da je to mesto dobilo še eno kulturno stičišče, ki kipi od druženja in ustvarjalnosti mladih. O njihovi izvirnosti pa ne kaže dvomiti: že na nadstrešku nad vhodom v Golobje mesto je klečeča figura možakarja, ki podobno kot golob na robu strehe preži na obiskovalce: s spuščenimi hlačami, da jih poserje. Sporočilo avtorja Vida Avdiča Batiste je jasno: tako kot golobi tudi človek pušča za seboj svinjarijo.
