GNUSNO

Golobi se razkrajajo nad glavami Radovljičanov

Objavljeno 06. julij 2013 09.29 | Posodobljeno 06. julij 2013 09.28 | Piše: Boštjan Fon

Poslovna stavba je sprojektirana tako, da se tja lahko zatekajo ptice.

Ena parcela na Kranjski cesti, več etažnih lastnikov brez vpisane lastnine. Foto: arhiv

RADOVLJICA – Se še spomnite avgusta 2005? Ali pomladi naslednje leto? Takrat je Evropo preplavil strah pred širitvijo nevarnega virusa ptičje gripe z oznako H5N1 iz Azije v naše kraje. Časopisi so bili polni naslovov: Ptičja gripa prihaja v Evropo?, Ptičja gripa dosegla EU!, Ptičja gripa mori tudi v Azerbajdžanu, Ptičja gripa širi svoja krila in podobno. In še: Ptičja gripa umorila tri otroke in Ptičja gripa v Mariboru! Kdor je ugledal poginulo ptico, je panično zgrabil telefon in klical na številko 112, pa naj je pernata žival izpustila dušo povsem naravno ali ne, nemara zadeta od virusa ptičje gripe. Zdravnike je takrat besno skrbelo, da bi se virus spremenil – mutiral – tako, da bi se lažje prenašal med ljudmi, kar bi lahko povzročilo pandemijo. Tak virus bi bil namreč za človeški imunski sistem nov in proti njemu še nismo razvili protiteles. Zato bi se lahko bolezen v času množičnih potovanj eksplozivno razširila po vsem planetu. Umrlo bi lahko na milijone ljudi.

Golobje pokopališče

Leta so minila, ptiči so poginjali v skladu z naravnim zakonom selekcije, H5N1 je utonil v pozabo. Golobi so za mnoge sinonim za leteče podgane, in če pač poginejo, se ne vznemirja skoraj nihče, niti taki ne, ki jih rade volje hranijo s starim kruhom. Vendar so meščani Linhartovega mesta zagnali vik in krik, ko so začeli ob trgovskem centru za avtobusno postajo pogledovati navzgor. Stavba sredi Radovljice, v kateri je spodaj živilska trgovina, zgoraj pa prodajajo oblačila, je ob robovih polna crknjenih golobov. Streho je načrtovalec zgradbe pred desetletji zrisal tako nerodno, da je med ostrešjem in lesenim robom tolikanj prostora, da se v to zavetje pred naravnimi vplivi rade volje zatekajo golobi. Ti tam počivajo, se parijo, gnezdijo in tudi poginjajo. In ker golobi (znanstveno ime Columbidae), ki so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes, v katerega spada okrog tristo vrst pevcem podobnih ptic, nimajo svoje pogrebne službe, se kadavri odmrlih ptic nalagajo na ostrešju zgradbe.

Njihova negibna krila in od žuželk požrte glave molijo skozi lesene late ostrešja, perje crkovine leti navzdol ob vsakem malo manjšem pišu, in to tudi na del stavbe, v katerem je dovoz v skladišče živil in kjer zjutraj razvažalec kruha pusti peko za prodajo še pred odprtjem trgovine. V nekajmetrskem sosedstvu so pekarna in mesarija pa obrat hitre prehrane ...

Kaj pravi zakonodaja?

Pravilnik o zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, uporabi in odstranjevanju živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, pravi, da je truplo živali treba odpeljati v 36 urah, izjemoma v 48 urah po prijavi pogina, v poletnem času pa še prej, v 24, izjemoma v 36 urah. Ko zunanja dnevna temperatura presega 30 °C, je treba živali odstraniti v 18, izjemoma v 36 urah. Nadalje pravilnik še nalaga, da je trupla živali s cest in iz naselij treba prevzeti prednostno, čim prej po prijavi pogina. Poginjeni golobi se na vrhu strehe Kranjske ceste 11 nabirajo več kot leto dni, vsaj toliko časa se odgovorni dogovarjajo o tem, kdo jih bo odstranil. Danes smo v javnem občilu zgodbo o tem objavili s posnetki stanja in nadejamo se, da bodo poginule ptice odstranili v času, ki ga nalaga pravilnik. Ne zaradi črk zakona, temveč zaradi zdravja ljudi!

Delitev etažne lastnine

Ljudstvo se zgraža ob pogledu na poginjene golobe, ki jih je okoli in okoli strehe stavbe na naslovu Kranjska cesta 11 ogromno, slišali pa smo, da se o njihovem odstranjevanju dogovarjajo. Seveda se, vpleteni se prekljajo o tem, kdo jih bo spravil stran oziroma kdo bo poplačal strošek odstranjevanja. In to že dobro leto! Golobi pa tačas crkavajo in se kopičijo na strehi. Stavba stoji na parceli v lasti občine Radovljica, na kateri je kot drugi del sklopa celote dveh stavb z različnima naslovoma postavljen še drugi objekt, vmes je bife s teraso. V občinskih pisarnah so povedali, da je problem objekta na Kranjski cesti v temelju, torej v Slovencem več kot znani in še danes ne docela razrešeni zgodbi o razdelitvi in vpisu etažne lastnine po posameznih nepremičninah. Trdijo, da je stavba, v kateri sta živilska in tekstilna trgovina, eno poslopje. Tam, kjer so uradi inšpekcijskih služb, centra za socialno delo ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in še nekaj manjših agencij, pa druga: »Postopek vpisa etažne lastnine je v teku. Parcela, kjer stojita stavbi, ki imata različni hišni številki, je dejansko res le ena sama, vendar tudi ta ni izključno v občinski lasti, temveč je v solastništvu bodočih vpisanih etažnih lastnikov. Iz tega izhaja, da je občina Radovljica lastnica v deležu in ne v celoti. Zato ni naloga občine, da bi skrbela za vzdrževanje te stavbe, kjer sta obe trgovini.«

Na občini so povedali, da je problem objekta v dobro znani zgodbi o razdelitvi in vpisu etažne lastnine po posameznih nepremičninah.

Bo prišel Vurs?

»Nekaj s področja tega problema ureja naša komerciala,« so nam sporočili iz tajništva podjetja Tekstil, d. d., Ljubljana, ki ima v lasti trgovino z oblačili, umeščeno pod streho, kjer je polno mrtvih golobov, in dodali, da stavba po njihovem mnenju sploh nima upravnika. Lastniki živilske trgovine pod njimi naj bi težavo s poginulimi pticami v kratkem rešili: »Res pa dolgo traja. Dejansko predolgo, ker traja več kot leto. Treba bo pomisliti na rešitev okoli nove strehe oziroma jo urediti tako, da ptiči ne bodo več imeli dostopa do tega predela, kjer so gnezdili in umirali do zdaj.«

Iz vrha nekoč sanitarne inšpekcije, ki se danes imenuje Zdravstveni inšpektorat RS, glej ga zlomka, lokalno pisarno v Radovljici imajo tam, da z okna Kranjske ceste 13 lepo vidijo crknjene golobe na sosednji Kranjski 11, so obrazložili: »Občina Radovljica po našem mnenju ni odgovorna za dejansko stanje. Kdor ima pravico in dela v hiši, je zanjo tudi odgovoren. Glede tega, čigava je parcela, je druga zgodba. Tisti, ki ima lastništvo na stavbi, mora ta problem z odmrlimi ptiči na svoji strehi urediti.« Menijo, da je v primeru, da lastnik ali lastniki stavbe zadeve ne uredijo, obstaja pa sum za tveganje za zdravje ljudi, pristojen organ za ukrepanje Veterinarska uprava RS (Vurs). »Predlagamo, da se primer prijavi Vursu, ki bo ustrezno ukrepal,« je pojasnila Manca Uršič Rosas z Zdravstvenega inšpektorata RS. 

Deli s prijatelji