LJUBLJANA – »Moja naloga je, zdaj že četrto leto zapored, da pomagam tistim, ki s prihajajočo potjo ne bodo zadovoljni. Z drugimi besedami, sem uspešen lovec na točke ob vpogledu v maturitetne pole. Po izobrazbi sem profesor angleškega in nemškega jezika in dolgoletni prevajalec, zato, prosim, pišite samo tisti, ki potrebujete pomoč pri teh dveh predmetih. O mojih referencah, izkušenosti in uspešnosti pričajo dijaki sami,« se je pohvalil eden od profesorjev, ki v teh dneh pomagajo dijakom pri lovu na potrebne maturitetne točke.
Maturitetne točke namreč odločajo o prihodnosti dijakov, zato so vloženi trud in evri bogato nagrajeni, pojasnjuje profesor, čigar identitete, razumljivo, ne bomo javno razkrili.
Mogočih več rešitev
»Lov na točke je žal nujen zaradi obstoječe sistemske pomanjkljivosti mature. Z drugimi besedami: največ točk se da najti tam, kjer je inherentno odprt (semantični) manevrski prostor,« opozarja profesor.
S tem izrazom misli na tisto objektivno nišo, ki nastane zaradi kombinacije fleksibilne narave jezika in tipa naloge, ki omogoča več rešitev za en primer. Sem spadajo predvsem naloge, ki preverjajo slovnične čase, in pisni sestavki. Točke pogosto lahko najdejo tudi tam, kjer se preverja pisno in slušno razumevanje besedila. Najmanj točk se dobi tam, kjer je samo ena mogoča rešitev (npr. besedotvorje in izpolnjevanje vrzeli).
Kandidat lahko v treh dneh (rok se izteče jutri, 18. julija) po objavi rezultatov s priporočeno vlogo zahteva, da mu RIC, državni izpitni center, omogoči brezplačni vpogled v izpitno dokumentacijo pri enem predmetu ali več. Kot dan oddaje vloge velja poštni datum, odtisnjen na kuverti. Vloge ni treba pošiljati za vsak predmet posebej, le jasno mora biti navedeno, pri katerih predmetih kandidat želi vpogled. V nekaj dneh od prejema vloge za vpogled v izpitno dokumentacijo RIC kandidata obvesti o datumu in uri vpogleda. S pisnim pooblastilom lahko vpogled namesto kandidata izjemoma opravi tudi kdo drug. Pooblastila ni treba notarsko overiti. Vpogleda se lahko poleg kandidata udeleži tudi en spremljevalec, ki pa ne sme biti član Državne predmetne komisije za splošno maturo ali zunanji ocenjevalec pri tem predmetu splošne mature na tem izpitnem roku. Pregled izpitne dokumentacije za en predmet traja praviloma eno uro. Ob vpogledu dobi kandidat informacije o možnosti ugovora, navodila za pripravo ugovora na oceno in kopijo zapisnika o opravljenem vpogledu. Ugovor ni brezplačen. V primeru da gre za ugovor na izračun ocene, bo to dijaka stalo 4,5 evra; ugovor na oceno pa stane 25 evrov. V primeru ugodne rešitve v korist dijaka se mu stroški povrnejo. |
Ocenjevalci se premalo trudijo
S prstom profesor kaže na dve težavi: »Prva pomanjkljivost je to, da je precej tipov nalog, kjer je pri enem primeru mogočih več odgovorov, v rešitvah pa ti manjkajo. Marsikateri ocenjevalec se zato ne poglobi v rešitev, ki jo zapiše dijak, ampak zgolj oceni na podlagi svojega seznama vnaprej danih rešitev. V navodilih za ocenjevalca je jasno zapisano, da se mora v primeru odstopajočega odgovora ocenjevalec poglobiti v dani primer in ga strokovno pretehtati. Tudi če dijak pravilno rešitev zapiše nevede, mora sistem ocenjevanja imeti ne samo strokovno, ampak tudi etično naravnanost, tj. da ocenjevalec previdno pretehta tudi in predvsem odstopajoče rešitve dijakov, namesto da takoj ne podeli nič točk. Če bi ocenjevanje potekalo tako, kot bi moralo, bi število pritožb močno upadlo, povprečna uspešnost na državni ravni pa skokovito narasla.«
Prepuščeni samim sebi
Pa druga težava?
»Država te sistemske napake ne rešuje, ampak so dijaki in starši prepuščeni sami sebi. Osebno menim, da ima država dolžnost v največji izvedljivi meri omogočiti čim več dijakom vse potencialne danosti, ki jim ponuja matura, saj so za njo porabili štiri leta svojega življenja. Marsikatera izgubljena točka lahko za dijaka pomeni katastrofalno (objektivno in subjektivno) življenjsko prelomnico. Menim, da je za sistemsko napako potrebna sistemska rešitev, in sicer zagotoviti 'rezervno garnituro' profesorjev in/ali absolventov in/ali drugih, dobro podkovanih posameznikov, ki bi bili prisotni pri vpogledu v maturitetno polo in sposobni sestaviti tehtno obrazložitev. Za zdaj je situacija taka, da se s tem ukvarja morda nekaj jezikovnih agencij in premajhno število strokovnih prostovoljcev.«
Po strokovno pomoč
Pravi, da v dijakovo korist uspešno reši okoli 50 odstotkov primerov. Državna izpitna komisija vsako leto pozitivno ugodi približno 30 odstotkom vseh pritožb na oceno. »Menim, da porazno majhen državni odstotek kaže način, kako se dijaki lotevajo same pritožbe. Ker jim sistem v borih štirih dneh, kolikor je časa od dneva objave maturitetnih rezultatov do zadnjega roka za pritožbe, ne omogoča najti ustreznega strokovnjaka, ki bi bil prisoten ob vpogledu v polo in bi sestavil strokovno argumentirano pritožbo, se dijaki pisanja pritožbe lotevajo sami ali na pomoč pokličejo dijaka, ki je pri nekem konkretnem predmetu bil nadpovprečno uspešen. Maturitetna komisija v pritožbah za vsako posamezno točko zahteva strokovne in temeljite obrazložitve, dijaki pa za to še zdaleč niso kvalificirani,« izpostavlja dodatni argument, zakaj je dobro poiskati v takšnih primerih strokovno pomoč.
