Godbenikom ne bo zmanjkalo sape

Godbeniki pihalnega orkestra Steklarne Rogaška letos praznujejo 70 let aktivnega igranja in so najstarejše delujoče kulturno društvo v občini Rogaška Slatina.

Zgodba o začetku delovanja orkestra je tesno povezana z razvojem steklarstva v Rogaški Slatini. V Zagorju ob Savi je leta 1929 takratni lastnik zaprl svojo steklarno in postavil novo v Rogaški Slatini zaradi bližnjega zdravilišča, ki je potrebovalo kozarce za pitje mineralne vode in polnjenje te v stekleno embalažo. Takrat se je večina zaposlenih steklarjev z družinami iz Zagorja preselila v Rogaško Slatino. V tistem času je bilo zelo razširjeno ustanavljanje pihalnih orkestrov in to tradicijo so steklarji prenesli na sever. Obstajajo podatki, da so godbeniki igrali že pred drugo svetovno vojno, ki je tovrstne aktivnosti onemogočila. Leta 1945 pa je na pobudo zanesenjakov godba zopet začela delovati in deluje neprekinjeno že 70 let.

V obdobju delovanja so godbeniki prešli kar več državnih tvorb, od Kraljevine Jugoslavije, nekdanje SFRJ do današnje Slovenije. V tem času so godbo vodili številni kapelniki, poseben pečat so pustili Jože Mecilošek, Albin Kobilšek, Vili Jugovar, Franc Stančin in Slavo Turnšek. Zadnjih 22 let jih vodi Jure Krajnc.

»Danes šteje orkester približno 30 članov, ki se redno udeležujejo vaj in tako nabirajo kondicijo,« pravi predsednik Franc Sitar. Igrajo tako šolarji kot upokojenci. »Vsi se borijo s časom za vaje in nastope, najbolj pa upokojenci,« se nasmehne predsednik. »V našem orkestru igra precej mladih, kar potrjuje, da pleh muzika ne izumira. Še posebno so mladih veseli starejši godbeniki, saj pravijo, da jim znižujejo povprečje,« pove kapelnik Jure Krajnc.

Poleg osnovne glasbene izobrazbe morajo imeti veselje do igranja: »Si predstavljate, pri –5 stopinjah Celzija, ko zmrzujejo prsti, kakor tudi tipke na inštrumentih, ali pa pri plus 30 – če ne igraš s srcem, te volja hitro mine,« pove kapelnik.

Najmlajši član je šestnajstletni Miha Artič, ki obiskuje strojno šolo v Celju in igra tolkala. »Že odkar sem prijokal na svet, mi glasba pomeni zelo veliko. V orkestru uživam, vsi se dobro razumemo, ne glede na generacijske razlike,« navdušeno pove.

Milan Ogris šteje 68 let in je najstarejši. Igra bariton in se v družbi mladih počuti mlajši. »Kot glasbeni pedagog rad pomagam vsakemu. Največjo spodbudo pri mojem vztrajanju v glasbi pa mi da druženje z nekaterim nekdanjimi učenci,« ponosno pove in doda: »Pri glasbenikih največ pomenita kakovostno igranje in dobra volja.«

Kot večina pihalnih orkestrov igrajo koračnice, prvomajske budnice, polke, valčke in dixiland. V zadnjem času so obogatili repertoar s priredbami raznih narodno-zabavnih in zabavnih skladb. Igrajo na številnih prireditvah ob posebnih priložnostih v Sloveniji in Hrvaški, tradicionalno igrajo prvomajsko budnico ter ob veliki noči. Nastopili so že ob številnih blagoslovih cerkva v okolici Rogaške Slatine.