Evropska centralna banka je v petek znižala temeljno obrestno mero na vsega 0,5 odstotka, kar je rekordno nizka raven. S tem želi spodbuditi hitrejše okrevanje evropskega gospodarstva. Obrestne mere v območju evra so torej na zgodovinsko nizkih nivojih, Slovenija pa se zadolžuje po zgodovinsko visokih obrestnih merah. Tisti, ki so kupili desetletne slovenske obveznice in nam torej za to obdobje posodili denar, bodo imeli kar šestodstotni donos do dospetja. Slovenija ima že zdaj za okrog 17 milijard evrov dolga in vsako leto plačuje 800 milijonov evrov samo za obresti.
Ta dolg in obresti bomo nekoč morali poravnati in to lahko storimo na dva načina. Prvič, s prodajo državnega premoženja, pri čemer je težava to, da je vrednost tega premoženja okrog dvakrat nižja od državnega dolga, poleg tega pa vsega premoženja, na primer infrastrukture, seveda niti ni mogoče prodati. Druga možnost za poravnavo dolga in visokih obresti, ki jih plačujemo na ta dolg, so davki. Vlada že napoveduje dvig DDV in uvedbo nekakšnega novega kriznega davka, tako da bo račun za drago zadolževanje države na koncu izstavljen vsem državljanom. Zato je nekoliko presenetljivo, da vlada zadnji projekt zadolževanja vidi kot uspeh. V preteklih dneh je na primer tudi podjetje Apple izdalo za 17 milijard dolarskih obveznic, vendar je bila cena zadolževanja za to podjetje bistveno nižja kot za Slovenijo. Investitorji so razgrabili ponujene obveznice Appla ne glede na zelo nizke obrestne mere, ki jih bo to podjetje plačalo investitorjem. To pomeni, da finančni investitorji zaupajo v Apple. Z drugimi besedami, Apple zanje predstavlja zdravo jabolko, medtem ko Slovenijo vidijo kot gnilo jabolko. Mnoga naša podjetja in banke so namreč močno najedli različni finančni črvi.
Trenutne gospodarske razmere spominjajo na dolgo mračno noč in vedno znova, ko se že zdi, da vidimo luč na koncu tunela, se izkaže, da je to vlak, ki nas še dodatno povozi. Evropska komisija je v petek izdala novo pomladansko gospodarsko napoved za Slovenijo, ki je še slabša kot tista predhodna. Po zadnji napovedi se Sloveniji obetata še dve leti recesije. Slovensko gospodarstvo naj bi rast spet doseglo šele leta 2015. Največja težava postaja visoka brezposelnost med mladimi. Med tistimi, ki se jim uspe zaposliti, je kar 70 takih, ki dobijo zaposlitev le za določen čas. Zato vse več mladih meni, da je najboljša strategija izhoda iz krize preselitev v tujino. Temu je glede na zadnje gospodarske napovedi in napovedane ukrepe vlade težko oporekati.
