Gnili savinjski želodci 
v novo odkriti jami

VELENJE – Koroško-šaleški jamarski klub Speleos-Siga s sedežem v Velenju deluje že več kot trideset let. Člani društva negujejo spoštovanje do jam, narave in prijateljstva, pretežni del svojih prizadevanj pa namenjajo raziskovanju in dokumentiranju kraškega podzemlja. Uspehe so želi tudi lani, med drugim je njihov član Milan Podpečan prvega decembra v register jam vpisal Šumečko brezno na Golteh, ki ga je odkril dober mesec prej.

Nagrada jemala dih

Seveda je odkritje nove jame za vsakega jamarja praznični dogodek in razlog za posebno slavje. Šumečko brezno, ki leži na nadmorski višini 1565 metrov, globoko je 18 in dolgo 45,9 metra, pa je svojemu odkritelju Podpečanu postreglo s svetovnopremiernim presenečenjem.

Kljub vznesenemu počutju ob vstopu v novo jamo ga je nos kmalu opozoril, da v njej močno zaudarja. Šel je za vonjem in ostrmel. Na dnu so ga namreč pričakali zgornjesavinjski želodci. Neverjetno, kot da bi se hoteli neznani navihanci pošaliti in bi prvopristopniku pripravili nič manj kot slavnostni kulinarični sprejem. Žal pa ni šlo za veselo šalo, pač pa za žalostno dejstvo, da je brezno – seveda le z vrha – pred jamarjem odkril že brezvestni onesnaževalec. Lump, ki je pokvarjene domače želodce zmetal v brezno, bo, žal, ostal neznan za vse čase.

Podpečanova jamarska kolegica Mateja Mazgan meni, da je 40 kilogramov suhe mesnine, vredne od dva do tri tisoč evrov, v jami ležalo kakšne tri mesece. Kdo bi jih utegnil odvreči, lahko le ugibamo. Najbrž kdo od zgornjesavinjskih kmetov, ki mu sušenje dragocene mesnine ni uspelo. Če bi bila zdrava in okusna, bi jo prodal, kupci pa slastno snedli. Kam s pokvarjeno? Nemarnež se ni domislil pametnejšega načina, kot da jo je zmetal v jamo. Skrajno neodgovorno.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: V slovenskih jamah so našli odvrženo že vse mogoče. Mazganova se iz svojih jamarskih spustov spominja najdbe lobanje goveda in psa rotvajlerja, ne pomni pa, da bi že kdaj našli odvrženo hrano.