TREBNJE, MIRNA – V Slovenskih novicah smo že večkrat opisovali težave, ki jih imajo posamične deponije odpadkov po naši državi; potem ko je nekatere celo sofinancirala država, se v zadnjih letih srečujejo s težavami pri pridobivanju dovoljenj za obratovanje. In ko jih niso dobili, so se občine oziroma komunalna podjetja začela boriti na svoj način. V primeru deponije Globoko pri Trebnjem, kamor odpadke odlagajo prebivalci Trebnjega in Mirnske doline, so dobile nepričakovan ter neprijeten zasuk za lokalno prebivalstvo. Inšpektorat za okolje in prostor je namreč trebanjski komunali 13. aprila prepovedal obratovanje odlagališča za nenevarne odpadke Globoko. Župani občin Trebnje, Mokronog - Trebelno, Mirna in Šentrupert so posledično sprejeli sklep, ki komunali nalaga, da naslednjih 30 dni ne prevzema preostanka komunalnih odpadkov, kar pomeni, da bodo odvažali ločene odpadke (papir, steklo, embalaža ...), ne pa splošnih odpadkov, ki se naberejo v vsakem gospodinjstvu ali organizaciji. Odpravili smo se na ogled krajev, kjer so (začasno) ostali brez sodobnih komunalnih storitev.
Zažiganje na črno?
V Trebnjem, kjer je tudi komunalno podjetje, se je v posamičnih večjih smetnjakih ter hišnih kantah že videlo, da so vanje naložili več odpadkov, kot jih lahko sprejmejo. Tudi posamični obcestni koši so bili ob koncu tedna obilno napolnjeni do vrha in čez. V Trebnjem so bili sogovorniki na ulici sila redkobesedni pri odgovorih na vprašanja o smetarski tematiki, s katero se njihov kraj zagotovo ne bo proslavil po Sloveniji. A ena izmed Trebanjk, ki je spregovorila nekaj besed s tujci, je dobro opisala stanje: »Ne vem, nisem še razmišljala o tem.« Pa čeprav problematika ni nova, prej nasprotno, a očitno se nas težave ne dotaknejo, dokler ne prismrdijo na domači prag.
Precej zgovornejši so bili na Mirni, kjer je bilo na posamičnih krajih najti bistveno več smeti; še posebno smetnjaki v okolici vrtca so se kar šibili od vreč, tisti pri osnovni šoli pa so segali prek zidu prostora, namensko ograjenega za smeti. »Se že kopičijo kupi smeti,« ugotavlja tudi Draga Kovačič, prebivalka Mirne: »Nič jih ne odvažajo, potem pa bo menda dražji odvoz. Od kod naj dobimo denar?« starejša ženica zastavlja vprašanje, ki tare marsikaterega rojaka in rojakinjo po deželi, ne zgolj za smeti.
Starejši par, ki smo ga zalotili ob urejenem vrtičku, ni prav dosti vedel o zapletih, čeprav sta videla, da v torek niso odpeljali smeti. Toda ko ju povprašamo, ali se jih lahko znebijo v ognju, skozi dim, gospa odvrne: »Mi jih niti zažgati ne moremo. Predlani smo jih zvečer zažgali, pa so prišli policisti,« se spomni. Med potjo do Šentruperta nekaj črnih vreč s smetmi kazi podobo pokrajine, a tod še ni plasti, ki bi se lahko nabrale v prihajajočih tednih.
Dolenjski Neapelj
»Obvestili so nas, da mesec dni ne bodo odvažali smeti,« pove starejša gospa z Mirne, ko smo jo sredi kraja povprašali, ali ji je znana smetarska problematika. In kaj bodo storili s smetmi? »Ne vem, najbrž jih bo treba pojesti ali pa jih bodo v hosto začeti voziti,« odvrne: »Ali bomo postali novi Neapelj?« se vpraša. Podobe iz tega italijanskega mesta, kjer niso odvažali odpadkov, še brlijo v spominih ljudi: kupi odpadkov, iz katerih v potočkih odtekajo vsakršni izcedki človeškega in kemičnega izvora ter se nalagajo v nevarnih lužah. Podgane, ki tekajo sem ter tja in prenašajo kužne bolezni. Mrhovina med morjem polivinila in drugih odpadkov. Groza.
Prvi teden, odkar ne odvažajo, takih podob na Dolenjskem še ni bilo mogoče videti, čeprav smeti že gnijejo v zabojnikih in njihovi okolici. Seveda je dobro vprašanje, ali bo sploh prišlo tako daleč in ali ne gre zgolj za pretkan način pritiska na državo. Kot opozarja direktor trebanjske komunale Stanko Tomšič, je ne nazadnje država dolžna poskrbeti za odpadke. In tudi on pove to, kar se govori med ljudmi: da župani občin mrzlično iščejo rešitev, saj se zavedajo nevzdržnosti zdajšnjega stanja: »Nam je izjemno žal, da posledice trpijo ljudje, ki za nastali položaj niso krivi. Protipravno ne moremo odlagati, sankcije in kazni pa bi prav tako plačali uporabniki,« pojasni odločitev za manj slabo izmed obeh slabih možnosti. Rešitve zdaj iščejo z ministrstvom za okolje.
»Ogromno sredstev je šlo v odlagališče Globoko in še zdaleč niso porabljene vse površine,« opozarja. Njihovi uporabniki pa res lahko pričakujejo podražitev: »Trenutna cena je okoli 4,63 evra na gospodinjstvo na mesec. To je izjemno nizka cena, ki ne pokriva stroškov svoje storitve. Če bi jih vozili na odlaganje drugam, bi se cena bistveno dvignila,« pojasni Tomšič. Kar pomeni, da se cena ne bo dvignila za nekaj (deset) odstotkov, ampak kar nekajkrat.
Težava odlagališča Globoko žal ni edina pri nas, tako da je trebanjski smetarski ep morda za marsikoga primeren tudi za razmislek, kaj nas čaka v našem okolju z našimi smetmi. Morda bodo njihove težave postale jutri težave drugih, ki imajo neurejena odlagališča; in morda je res bolje preprečiti težave kot reševati njihove posledice.