V februarju je skrajni čas, da zgradimo in namestimo gnezdilnice za ptice, čeprav strokovnjaki priporočajo, da to storimo že jeseni. Zakaj tako zgodaj? Ptice morajo imeti dovolj časa, da se na nekaj novega v njihovem okolju navadijo, si to ogledajo in tudi prisvojijo, kaj hitro pa potem tam ustvarijo in razglašajo svoj gnezditveni teritorij. Kaj je gnezdilnica? Običajno je to lesen zabojček, ki ga z malce truda lahko naredimo sami. Najbolje po dimenzijah, ki jih predlagajo ornitologi.
Velike in male
Za sove so večje in bolj odprte, za taščico (Erithacus rubecula) in šmarnico (Phoenicurus ochruros) drugače narejene. Zaradi intenzivne sečnje gozdov, zlasti starih dreves in posledično pomanjkanje naravnih dupel, je duplarjem, kamor spadajo tudi vse sinice (Paridae), najtežje najti primerno duplo. Prav zato priporočajo izdelavo take gnezdilnice.
Dimenzije dna, strehe in stranic so za vse manjše ptice enake, prilagodimo le vhodno odprtino. Z manjšo odprtino bomo večji ptici preprečili vhod, razen žolne ali detla, ki si bosta luknjo brez težav sama povečala. Pa nič zato, saj velja tudi v naravi pravilo, kdor prej pride, prej melje.
Kako se bomo odločili, za katero vrsto ptiča bomo naredili vhodno odprtino? Pozimi smo opazovali ptice, ki se zadržujejo v okolici. Velikost luknje prilagodimo najbolj pogosti ptici v danem okolju.
Upoštevati moramo, da se nekatere ptice, kot na primer čopasta sinica (Parus cristatus) spomladi odselijo v višje ležeče kraje.
Prav nič pa ne bomo zgrešili, če izvrtamo luknjo za veliko sinico (Parus major), v premeru od 3,2 do 3,4 centimetre, skozi katero lahko smuknejo brglez pa tudi poljski ali domači vrabec. Včasih se zgodi, da gnezdilnico zasedejo divje čebele, ose ali sršeni. Seveda niti teh ne preženemo, saj narava ureja stvari po svoje in prav za vse obstaja neki razlog.
Kam namestiti gnezdilnico?
Naše izdelke damo v domači sadovnjak, na vrt ali morda kar v bližnji gozd. Če imamo več gnezdilnic, jih postavimo zaradi življenjskega območja ptic dovolj daleč narazen. Zaradi dežja, vetra ali pripekajočega sonca naj bo vhodna odprtina obrnjena na vzhod ali jug, ne pa na zahod ali sever.
Pritrjena naj bo vsaj tri metre nad tlemi, predvsem zaradi mačk ali kun. Tem dostop preprečimo tudi na druge načine. Gnezdilnico lahko pritrdimo okoli debla z močnejšo žico ali jo preprosto obesimo na vejo. Pomembno je, da se ne premika! Če jo zavežemo okoli debla, vez vsako leto nekoliko popustimo, da debla ne poškodujemo.
Gnezdilnica naj bo zgrajena trdno. Posamezni elementi naj bodo spojeni z žeblji ali še bolje z lesnimi vijaki. Vegaste so nezanesljive in tudi sicer nam ne bodo v ponos. Če jo že zaščitimo pred vremenskimi vplivi z raznimi lazurami, to storimo le na zunanji strani. Notranje strani nikoli ne pobarvamo. Streho zaščitimo s strešno lepenko ali podobnimi materiali, nikakor pa ne z nečim z ostrimi robovi, ki bi ptico ranili.
Ko smo gnezdilnico dokončno postavili, jo pustimo do novembra, ko bomo staro gnezdo odstranili, hišico pa očistili zaradi morebitnih zajedavcev. Med tem časom je ne odpiramo. Ne fotografiramo zaroda ali da bi jajca ali mladiče celo jemali iz gnezda! Starši bi gnezdo zapustili, verjetno pa ne bi tam gnezdili niti naslednje leto.
Zdaj pa le še orodje v roke in – akcija! Če niste vešči obdelave lesa, razrez prepustite mizarju, sestavljanja pa se lotite sami.
