NA KOŽO

Gluhi za glasbo zvenijo cekini

Objavljeno 20. marec 2014 00.00 | Posodobljeno 20. marec 2014 08.11 | Piše: Andrej Predin
Ključne besede: komentar

Naš glasbeni nivo sramotita priljubljenost cover bandov in glasbenikov iz sosednjih držav.

Glasbeniki bi znali veliko povedati o nevzdržnih razmerah na glasbenem prizorišču, ki se širijo od pomanjkanja prizorišč, plačilne nediscipline, neurejenega statusa, do ignorantskih ali celo izsiljevalskih medijev, predvsem komercialnih radiev. Biti v Sloveniji glasbenik je danes malone obsodba na životarjenje, razen če se ti uspe zažreti v kakšno javno ustanovo. Razlogov za takšno situacijo je več, med ključnimi je glasbena neizobraženost ljudi. Pod besedo glasbeniki imam v mislih predvsem urbane glasbene oblike, ljudsko glasbo in različne oblike klasične glasbe. Narodno-zabavna glasba je na videz v porastu in na vrhuncu priljubljenosti, vendar je v njenem umetniškem polju zaznavno upadanje kakovosti, sploh s pričujočo menjavo generacij, saj mladi delujejo predvsem finančno motivirani in mahnjeni na kvantiteto.

Okus in nivo popularne glasbe sta se začela kisati kmalu po osamosvojitvi, s porastom oddaj tipa Poglej in zadeni ter brstenjem plesno-glasbenih zasedb, ki so v valovih pustošile po državi. Kar se tiče avtorskih pravic, sorodnih pravic in drugih poskusov zaščite glasbenikov, lahko rečemo, da so imeli glasbeniki slabo dediščino iz bivše skupne države, kjer so bili ti pojmi bolj kot ne prepuščeni interpretaciji in inflaciji, okoli vprašanja avtorskih pravic izvajalcev iz tujine pa se nihče ni posebno sekiral. Danes je situacija obratna, saj je videti, da nas skrbijo prav tuje korporacije, ki jim pridno polnimo žepe, domači avtorji in izvajalci pa so potisnjeni ob stran. Velik problem komercialne radijske uredniške politike (obstajajo izjeme!) je argumentacija, da predvajajo pač tisto, kar je ljudem všeč. Ob tem pa njihov domet ne presega servilnosti Jay-Z produkcije, ki že leta na zvodenelih glasbenih nagradah televizijske hiše MTV ali na grammyjih, daje vtis, da obstaja na svetu le ducat izvajalcev. Nivo domačega dojemanja glasbe lepo slikata priljubljenost tako imenovanih cover bandov in glasbenikov iz držav nekdanje skupne domovine. Rešitev nastale situacije bo zagotovo dolgotrajna in zapletena. Predvsem pa tesno povezana z neizbežno regeneracijo naše kulturne identitete. Videti je, da se bo lahko zgodila šele, ko se bomo znebili trenutno vladajoče generacije. 

Deli s prijatelji