Globalno: segrevanje, lokalno: sibirski mraz

LJUBLJANA – Pravijo, da je tokratni mraz neobičajen, da je zima stisnila kot že dolgo ne. Iz vzhodne Evrope poročajo o več sto mrtvih. Pa vendarle vremenarji z nasmehom opozarjajo, da je naš spomin kratek, da ne gre za nikakršne rekorde, je pa res, da so vsi tovrstni rekordi stari več kot 20 let.

Reke ledenijo, morje je mrzlo

Večji del januarja smo imeli zaradi prevladujočih severnih in severozahodnih zračnih tokov suho vreme, obilno pa je snežilo na severni strani Alp in nad večjim delom Balkana.

»V zadnjih tednih pa se v Sredozemlju ponavlja pojav, ko se območje nizkega zračnega pritiska iz tedna v teden obnavlja, zato nad naše kraje od severovzhoda in vzhoda nenehno priteka mrzli polarni zrak,« pove mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje.

Čeprav se je občutno ohladilo že ob koncu januarja, je mraz močno pritisnil šele februarja. Občutek mraza pogosto stopnjuje tudi veter.

»Razliki med nizkim zračnim pritiskom v Sredozemlju in visokim nad večjim delom Evrope ter dotekanju mrzlega zraka lahko pripišemo tudi zelo močno in vztrajno burjo v Vipavski dolini, na Krasu in v Primorju.«

Zelo očitni znak mraza je tudi led na rekah, jezerih in ribnikih, zlasti pa zelo nizka temperatura morja, ta se uvršča med najnižje doslej.

V Črnomlju in Celju kar –20 °C

Zadnji dve desetletji sta nam prinesli veliko izjemnih vremenskih dogodkov, a med njimi ni bilo izjemnega mraza. Povprečna dnevna temperatura je bila minule dni kar za okoli 10 °C nižja od povprečja v obdobju 1991–2010: v nedeljo zjutraj so v Ljubljani tako kot včeraj zjutraj namerili –10 °C, v sredo je v Celju stisnilo do –20, v Murski Soboti so včeraj namerili –20 in v torek –21 °C, v Črnomlju pa v sredo kar –22,5 °C.

»V oblačnih in vetrovnih dnevih je bila temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom majhna, drugače pa je bilo po jasnih in mirnih nočeh, ko je tla že prekrila snežna odeja.«

Meteorologi pa opažajo ogromne razlike v temperaturi na zelo majhni razdalji, razlika med Ljubljano in Celjem je bila za debelih 10 °C. Razmeroma redka merilna mreža meteoroloških postaj v Sloveniji torej še zdaleč ne more zajeti vseh lokalnih značilnosti.


Najhladneje leta 1956, rekord v Murski Soboti

In kako je te dni v resnici mrzlo? Cegnarjeva odgovarja s primerjavo temperature zraka z dolgoletnim povprečjem.

»V zadnjih 20 letih nismo imeli zelo mrzlih obdobij, rekordi najnižjih izmerjenih temperatur so stari že več desetletij. Po zanesljivih podatkih, takrat je bila mreža meteoroloških merilnih postaj že razvejena in usklajena, daleč najbolj izstopa izjemno mrzel februar 1956, ko je živo srebro v Ljubljani padlo na –23,3 °C. Poleg tega je bilo takrat zabeleženo tudi najhladnejše mesečno povprečje.«

Povprečje treh zimskih mesecev je bilo najnižje v zimi 1962/63. Hud mraz je pritisnil tudi leta 1985, temperatura se je v Ljubljani spustila pod –20 °C. V obdobjih hudega mraza so temperature na vzhodu države še nižje kot v osrednji Sloveniji.

»V Murski Soboti so v 60. letih minulega stoletja izmerili temperaturo pod –30 °C, kar je nižja temperatura od tiste, ki so jo doslej izmerili na naši najvišji meteorološki postaji, na Kredarici.«

Regionalno ogrevanje ozračja

Prilagojeni smo običajnim podnebnim razmeram in pozimi pričakujemo, da zapade sneg in je mraz, kljub temu pa se sprašujemo, ali tokratni mraz spada med izjemne dogodke.

»Po medijskem odzivu sodeč gre za katastrofo, a ni čisto tako. V zadnjem času pa smo se kar nekako razvadili, da lahko zime udobno preživimo v puloverju in lahkotni jakni,« z nasmehom pripoveduje Cegnarjeva. Kot rečeno, statistika o najnižjih temperaturah kaže, da trenutni mrzli dnevi pravzaprav niso nič posebnega.

Vprašanje rekordno nizkih temperatur ob nepravem času je tako zelo aktualno, saj zadnja leta veliko govorimo o podnebnih spremembah, globalnem, zlasti pa o regionalnem ogrevanju ozračja.

»K podnebnim spremembam spada tudi večja spremenljivost, ki lahko začasno in regionalno okrepi ali pa tudi prekine počasno ogrevanje ozračja, kar pa ne pomeni, da se bo trend obrnil, še vedno se bo segrevalo. Nenadni ekstremni pojavi in vremenski dogodki, denimo ekstremna poletna neurja, so v zadnjih letih pravzaprav tipični znanilci segrevanja.«

Napoved

»Nič ne kaže, da bi se v naslednjih dneh kaj otoplilo. Še naprej bo mrzlo, le jutra ne bodo več tako ekstremno mrzla. Najhladneje je takrat, ko je mirno in jasno, oblaki namreč malce blažijo mraz.

Tla se v jasnih in mirnih nočeh precej bolj ohladijo kot zrak 2 metra nad tlemi, to pa je še en dober razlog, da poskrbimo za toplo in udobno zimsko obutev.«