HOČE – Informativno posvetovanje s prebivalci Občine Hoče - Slivnica je pokazalo podporo izgradnji proizvodnega obrata mednarodnega koncerna Magna v tej občini. Od tistih, ki so glasovali, jih je večina obkrožila »da«, kažejo neuradni izidi glasovanja, s katerimi se je na seji seznanil občinski svet.
Od skupno nekaj več kot 9000 volilnih upravičencev v občini jih je glasovnico izpolnilo 1426, od tega jih je 86 odstotkov podprlo projekt Magna na predlagani lokaciji med letališčem, železniško progo, avtocestnim križem in gramoznico. »Moram reči, da sem zelo pozitivno presenečen nad tako veliko podporo. Se pa večkrat oglaša tisti, ki je proti, kot tisti, ki je za,« je izid komentiral župan Marko Soršak.
Vprašanje ostaja Rogoški gozd
V anketi niso zajeli trenutno najbolj spornega vprašanja poseka Rogoškega gozda, je pa občina po besedah Soršaka že pristopila k postopku spremembe občinskega prostorskega načrta, v katerega bodo vnesli kompromisni predlog za zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, po katerem bi se v prvi fazi investicije Magne posekalo le štiri hektarje tega gozda namesto 8,6. O tej spremembi bodo občinski svetniki odločali na eni od prihodnjih sej, zdaj so se le seznanili s sklepi sveta krajevne skupnosti Rogoza in predlogi civilne iniciative Rešimo Rogoški gozd zanjo. Razprava je bila kljub temu dolgotrajna, saj so občinski svetniki predstavljali svoja stališča na to temo. Večinsko mnenje je bilo, da se investicije Magne ne bi smelo ogrožati, glede gozda pa so se eni vdali v posek, medtem ko so drugi menili, da je treba nadaljevati iskanje rešitev tudi za preostale štiri hektarje gozda.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Perutnina Ptuj ter sklad kmetijskih zemljišč so se v sredo dogovorili o zagotavljanju nadomestnih zemljišč za kmete, ki bodo svoja zemljišča v predvideni proizvodni coni Hoče - Slivnica odprodali občini. Odkupljena zemljišča bodo namenjena investiciji mednarodnega koncerna Magna v tej občini. | |
Civilna iniciativa po besedah predstavnice Ingrid Kocbek vztraja, da tudi teh štirih hektarjev gozda ni treba posekati, ampak naj se zemljino iz gradbene jame, ki jo želijo prenesti na posekano območje, začasno deponira, nato pa išče nadomestno lokacijo zanjo še v drugih občinah. Po njenih besedah bi se lahko ustrezen delež kmetijskih zemljišč zagotovilo tudi s premestitvijo izkopane zemljine za Magnino tovarno na kmetijska zemljišča slabše kakovosti ali celo uporabo za vzpostavitev urbanih vrtov v mestih. Po besedah Soršaka je od pristojnih ministrstev trenutno sprejeta le kompromisna rešitev za 4,6 hektarja gozda, za katerega so našli nadomestna zemljišča v bližnji deponiji. Tako trenutno ostajajo za posek v prvi fazi štirje hektarji Rogoškega gozda. »Druge rešitve do zdaj nismo našli,« je dejal. »Za drugo, tretjo in četrto fazo investicije pa moramo nadomestna zemljišča najti drugje v državi,« je dodal. Na vprašanje enega od občinskih svetnikov, ali ni mogoče Magne preseliti v kakšno drugo slovensko občino, pa je odgovoril: »Možnost je tu ali na Madžarskem.«
Gradbeno dovoljenje
Investicija Magne trenutno čaka na okoljsko dovoljenje, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po ocenah Soršaka bi lahko bilo pridobljeno v prvi polovici julija, najverjetneje pa ne že 1. julija, kot se je sprva napovedovalo. Dobro po njegovih besedah tečejo tudi pogovori z lastniki kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje Magnine lakirnice izgubili kmetijska zemljišča in jim je treba zagotoviti druga. Kot je dejal, soglasje ni doseženo le še z enim kmetom.
