O obstoju družb, društev in združenj na Slovenskem pričajo že dokumentarni zapisi iz 14. stoletja. Pozneje so se razvile cehovske organizacije kot posebna združenja rokodelcev v mestih in trgih. Leta 1932 je bilo v Dravski banovini registriranih 5626 društev, 1938. že 8211, 1941. pa 11.701. V Sloveniji danes deluje ogromno društev, vsako leto se jim pridružijo nova, ta hip jih je pri nas zagotovo nekaj deset tisoč, natančno se tega ne da ugotoviti, saj nekatera tudi ugašajo. Kajpak so različna, različno je tudi članstvo, toda najbolj odštekano je zanesljivo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Takšen je poln naziv društva, skrajšano Društvo za pražen krompir (DPK), ustanovljeno je bilo pred trinajstimi leti, njegovi člani in članice pa sami sebe imenujejo udi. Njihovo glasilo se imenuje Uradni list, v njegovi časopisni glavi pa piše Pražen krompir združuje ljudi iz vseh dežel.
Vrsta uglednih Slovenk in Slovencev
Ustanovnih članov DPK je bilo sicer šest, toda glavna ideologa nastajajočega društva sta bila leta 2000 arhitekt in urbanist Jure Lenard in tedanji profesor na fakulteti za šport ter znan športni delavec in kajakaški funkcionar Aleš Vest - Ole (tudi Aleks Leo pl. Vest); prav nekdanji košarkar Lenard je postal prvi predsednik društva, prvi ud številka 1. Med prvimi se je društvu priključil tudi prejšnji predsednik DPK, turistični novinar Drago Bulc. V članski izkaznici je imel številko sedem, ud(inja) je bila prav tako njegova žena, zdravnica in specialistka družinske medicine Mateja, vpisana v krompirjevsko člansko knjigo s številko osem. V preteklem času pišem o njunem krompirjevskem obdobju zato, ker tudi pri DPK v njegovi trinajstletni zgodovini ni šlo brez razprtij, prepirov in očitkov, pranja umazanega perila ter še kaj, in tako sta pred dvema letoma krompirjevce zapustila zakonca Bulc, podprl pa ju je tudi prvi kralj praženega krompirja Jure Lenard.
Še vedno pa je v Društvu za pražen krompir vrsta uglednih Slovenk in Slovencev. Zlasti močni in društveno aktivni so krompirjevci glasbeniki in tekstopisci, 83-letnik Mojmir Sepe - Mojzes, tri leta mlajši Jure Robežnik in 70-letni Dušan Velkaverh. Prvi je napisal tudi note za društveno himno, Velkaverh pa besedilo zanjo, ki se začenja takole: »Sladko je vince in hladen je pir, toda najboljši je pražen krompir ...« končuje pa: »Tu smo se zbrali in našli svoj mir, zdaj ko nas združil je pražen krompir.« Če smo Slovenci, kar zadeva spoštovanje državnih simbolov, med katere spada tudi himna, dokaj nespoštljivi in nič kaj domoljubni, je to pri krompirjevcih, ko se zapoje njihova, čisto drugače. Tako mi je šlo nedavno kar malce na smeh, ko so člani društva pred ocenjevanjem letošnjega krompirja, hudo resno in zanosno ter kakopak stoje zapeli Mojzesovo Pražen krompir, tudi v gostilni pri Čubru v Križu pri Komendi. Tam sta krompirjevske strokovnjake in novinarje razvajala birt Miha Potočnik in njegova žena Anita, ki je različne sorte krompirja, ki je šel v ocenjevanje, v kuhinji tudi pripravljala oz. pražila.
V društvu krompirjevcev močno zastopani tudi gostinci
Med poslovneži je sicer najbolj znan krompirjevec predsednik uprave slovenskega farmacevtskega giganta Krka Jože Colarič, med športnimi funkcionarji Tomo Levovnik, med tistimi, ki jim srce močno bije za pražen krompir, so tudi člani velike družine Pristavec z Brezovice pri Ljubljani. Njihova družinska delniška družba se imenuje Prigo, ukvarjajo se s transportom, gradbeništvom in trgovino, so lastniki velikega avtoservisa, veljajo za eno najboljših, in kar je še pomembneje, najbolj zdravih tovrstnih podjetij pri nas. Malone vsi Pristavčevi, kar jih leze in gre, so krompirjevci, na čelu jim je nekoč, nekaj let je, kar je za vedno odšel, stal stari ata Izidor, zdaj Pristavčeve vodita sin Igor st. in vnuk Igor ml., pa Štefan in hči Petra, na družinski stojnici Mostiščarji, s katero se pojavljajo na krompirjevskih prireditvah, pa vam pražen krompir postrežejo tudi čisto majhni Pristavčkovi.
Kajpak so v društvu krompirjevcev močno zastopani tudi gostinci. Tako najdemo med zaljubljenci v pražen krompir že omenjenega Miho Potočnika, pa chefa restavracije JB, kuharskega velemojstra Janeza Bratovža, enega najboljših ljubiteljskih kuharjev pri nas Martina Okorna - Okija, in sijajnega barmana Dušana Vrtovca, avtorja posebnega krompirjevega koktajla. Oki in Dušan sta bila tudi med ocenjevalci pri Čubru. Ti so, vodila jih je Marlena Skvarča z biotehniške fakultete, poznavalka vrednotenja živil, odločili, da je letos najboljša za praženje sorta fantasy, na drugem mestu pa je med 20 sortami pristal lanski zmagovalec concordia. Kajpak je bil na ocenjevanju prisoten tudi krompirjevski vrh: predsednica Evgenija Lazarini, ki jo udje kličejo Ženka, in je sicer solastnica renesančnega dvorca v Smledniku oziroma Valburgi ter zemlje okoli njega, podpredsednik, odgovoren za marketing Tomaž Teger, krompirjevska prvoborka Maša Eržen Vodenik, skrbnica kultne (še ena krompirjevska resna hudomušnost) njive in vodja strokovnega dela društva ter ud, odgovoren za prireditve Igor Celestina.
Tradicionalni svetovni festival praženega krompirja, tudi to ime so si izmislili hudomušno resni udje, največjo vsakoletno prireditev krompirjevcev, ki je vedno v začetku septembra, a zmeraj v drugem kraju, obišče več tisoč ljudi, na svojih stojnicah pa pražen krompir ponujajo tudi številni znani gostinci. Eden takih je Peter Lenče, lastnik odštekane gostilne Škrubi v Podpeci pri Črni na Koroškem, pa birt Martin Zver (tudi član ožjega vodstva DPK in vodja pražilcev) iz gostilne Španček na Škofljici pri Ljubljani, Tone Čič iz kmečkega turizma Pr'krač v Dolskem in še mnogi.
