Gerontolog Podpečan: Katarina je rekorderka

LJUBLJANA – Dr. Blaž Podpečan, arheolog, ki se ukvarja s socialno in historično antropologijo ter gerontologijo, kot prvi orje ledino pri raziskavi stoletnikov pri nas. Lovce na spektakularne (Guinnessove) zgodbe, kdo je najstarejša, kdo najstarejši, je že v hipu dodobra streznil in predramil: »Naj poudarim, da so vsi seznami in lestvice, kdo naj bi bil najstarejši, preprosto nerelevantni!«

Podpečan je intervjuval že več kot sto stoletnikov! Od več kot dvesto stoletnikov jih pozna več kot polovico. »Za 60 odstotkov vem, kdo so, ali pa sem se z njimi celo pogovarjal.« Raziskav se loteva strogo profesionalno in znanstveno. Stoletniki zanj niso trofeje, temveč prototipi, iz katerih se lahko marsikaj naučimo, so dokument časa, enciklopedija 20. stoletja.

Stoletnic vse več

Statistični urad opravlja meritve prebivalstva dvakrat na leto. Za primerno obdelavo in predstavitev potrebujejo približno štiri mesece. Pred mesecem dni so na dan tako prišli najbolj sveži izsledki. Ta hip v Sloveniji živi 226 stoletnikov, 189 žensk in 37 moških. V primerjavi z letom poprej je eden manj. Tedaj je bilo 185 stoletnic in 42 stoletnikov. Število stoletnikov je že več let podobno, vseskozi nad 200, stoletnic je vse več, stoletnikov približno enako.

Število stoletnikov se najbolj povečuje v Zahodni Evropi, izstopajo Velika Britanija, Francija in Italija, precej jih je tudi v ZDA, Kanadi in na Japonskem. Medtem ko v Franciji moški le stežka dosežejo 110 let, kar sicer ponazarja superstoletnost, je v Veliki Britaniji na vsaki dve leti eden. Velika posebnost sta japonski otok Okinava ter italijanska Sardinija. Pri obeh tolikšno število stoletnikov povezujejo z zdravo prehrano, bogato z ribami, ugodnim podnebjem ter manj stresnim bivanjem.

Nepričakovana promocija

Ko je leta 2005 pri 108 letih umrla dotlej najstarejša Slovenka Marija Bandelj iz Spodnjih Škofij pri Kopru (rojena leta 1897) ter s tem za pol leta presegla prejšnjo rekorderko Emilijo Kancut iz Solkana (1893–2000), si najbrž nihče ni upal napovedati, da bo že naslednja tekmovalka, če se lahko tako izrazimo, s svojo dolgoživostjo tako krepko prekosila vse dotedanje starostne rekorde in se kot prva Slovenka doslej zavihtela naravnost v elitno skupino superstoletnikov. S svojo trdoživostjo je k nepričakovani promociji Slovenije v svetu prispevala Katarina Marinič, rojena 30. oktobra 1899 v Desklah, umrla 2. septembra 2010 v novogoriškem domu. Živela je dolgih 110 let in 307 dni! Ter se zapisala med nesmrtne.

Dr. Silvo Torkar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pravi: »Po ocenah gerontologov na svetu živi med 300 in 450 superstoletniki, samo v ZDA med 60 in 75. Večina zaradi pomanjkanja dokumentacije ne more oziroma niti ne poskuša dokazati svoje resnične starosti. Znano je, da so zlasti v nekdanji Sovjetski zvezi radi pisali reportaže o 140-, 150- in celo 168-letnih metuzalemih. Danes vemo, da so to bila huda pretiravanja, ki so bila izrazito politično motivirana.«

V tem trenutku na svetu živi 64 superstoletnikov, med katerimi je le en moški (pridobljeno z Gerontology Research Group)! To je Italijan Arturo Licata, rojen 2. maja 1902.

Unikatna trdoživost

Takoj po dopolnjenem 110. letu Katarine Marinič je dr. Torkar o prvi slovenski superstoletnici zaporedoma pisal na tri e-naslove, dostopne na spletni strani GRG. O tem je še istega leta poročal v glasilu Slovenskega rodoslovnega društva. A odziva ni bilo. Naposled je po daljšem premoru pisal še nemškemu dopisniku Stefanu Jaminu, ki je pristojen za celotno vzhodno Evropo. Takoj mu je odgovoril ter mu svetoval, katera dokazila je poleg posnetka vpisa v rojstno knjigo še treba predložiti. Dokazovanje je potem trajalo dobra dva meseca in 10. maja 2010 mu je dr. Robert Young iz Atlante, eden najvidnejših članov GRG, sporočil tako težko pričakovano novico: »Katarina Marinič je na seznamu verificiranih superstoletnikov!« V tistem trenutku je bilo na njem 80 oseb iz dvanajstih držav.

Ta hip je na tem seznamu s 115 leti najstarejša Misao Okava, rojena 5. marca 1898. In že zaseda enajsto mesto vseh časov. Do dokazano najstarejšega človeškega bitja, Francozinje Jeanne Calment, ki je živela 122 let in 164 dni, ji manjka torej še več kot šest let.

Katarina Marinič, rojena Gabršček, je bila ob vpisu 56. na svetu, v Evropi na 16., bila je edina zastopnica slovanskega sveta.

»Nacionalni rekorderji oziroma rekorderke cele vrste držav,« kot je tedaj zapisal dr. Torkar, »ne tako ne drugače ne dosegajo starosti 110 let, kot na primer predstavniki Avstrije, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, Finske, Madžarske, Islandije, Irske, Nizozemske, Nove Zelandije, Romunije, Srbije, Slovaške in Švice.« Kar govori o resnični trdoživosti znamenite Deskljanke.

Je najstarejši Nikolaj?

Dr. Podpečan pri svojem raziskovanju sicer še nima končnega podatka, kdo je ta hip pravzaprav najstarejša oziroma najstarejši Slovenec. »Ti podatki namreč ne obstajajo!« Zato ne ve, koliko je zelo starih ljudi, na primer v ljubljanskih ali mariborskih domovih, ki medijsko nikdar ne bodo znani. Vse te podatke imata sicer Zpiz in Surs, a jih zaradi varovanja osebnih podatkov strogo varujeta. Če je nekdo vitalen, bo o njem zagotovo zakrožil vsaj kakšen članek … »Kaj pa vsi tisti,« premišljuje Podpečan, »ki so dementni, že dolgo priklenjeni na posteljo, ki vegetirajo?« Ko je klical določene domove, so mu potrdili, da imajo res stoletnike. »Zato sem prepričan, da je najstarejša oseba v Sloveniji najverjetneje znotraj predpostavke, da najstarejša ženska pri nas najverjetneje živi v nekem domu v Ljubljani, da medijsko ni izpostavljena, ker ne želi, še večja je verjetnost, da je v preslabem zdravstvenem stanju.«

V Ljubljani je namreč okoli 60 žensk, ki so stare več kot sto let. »Od tega števila jih niti deset ne poznam poimensko.« Zagotovo je med temi določen odstotek, ki so stare še precej več! Nekaj je jasno: najstarejša Slovenka vseh časov je omenjena Mariničeva, najstarejši Slovenec pa Ivan Jaklič, ki je živel 107 let in 51 dni! Če za žensko ne moremo z gotovostjo trditi, katera je najstarejša, je najstarejši moški Nikolaj Dragoš, rojen 27. avgusta 1907, star 106 let. Za Slovenske novice je spregovoril pred mesecem dni (18. novembra).