Germovšek: Za nesrečo 
je kriv človek, ne veter

BOVEC – »Moj namen nikakor ni, da bi komu povzročal mučno pot skozi preiskovalne organe, ampak da se ugotovi, kdo je dovolil zagon žičniških naprav na smučišču Kanin, čeprav sosledje dogodkov kaže, da te niso bile varne za obratovanje in da je nekdo neodgovorno ogrožal uporabnike naprave,« pravi nekdanji bovški župan Siniša Germovšek. Ta je konec oktobra letos na novogoriško tožilstvo vložil zahtevo za preiskavo in ugotovitev razlogov, ki so povzročili okvaro na krožno-kabinski žičnici Kanin (KKŽ) 25. janurja 2013.

Po njegovem prepričanju za to ni bil kriv veter, kot je takrat trdil v. d. direktorja ATC Kanin Aleš Uršič, ampak gre za posledice človeškega ravnanja. Med drugim pojasnjuje, da se v vseh »variantah, ki krožijo«, pojavlja razlaga, da je varnostni sistem na žičnici, ki bi moral napravo ob neobičajnih in izrednih dogodkih ustaviti, odpovedal zaradi tako imenovanih mostov, s katerimi se je zmanjšala občutljivost sistema. Takšno ravnanje pri obratovanju žičnice naj bi bilo po pripovedovanju mnogih, kot nadaljuje, pogosta praksa. Poleg tega se naj ne bi spoštovali niti predpisani postopki obratovanja kabinske žičnice, ki zahtevajo, da se vsak nalet kabin evidentira in o njem poroča ustreznim ustanovam.

»To se očitno ni zgodilo pri podobnem dogodku, ki se je zgodil približno 10 dni pred obravnavano okvaro KKŽ, ko se je prav tako zgodil nalet več kabin (5–6) in so bile nekatere poškodovane, nato pa naj ne bi bile izločene iz obratovanja, zato so prisotne trditve, da je bila ena od teh kabin udeležena tudi v tem incidentu, dne 25. 1. 2013,« je zapisal nekdanji bovški župan. Uršič je glede tega v začetku januarja sicer povedal, da nesreči nista bili povezani: »Vsaka prižemka gondol s C-postaje je bila pregledana, tiste z razbitimi stekli pa so delavci izločili. Preostale so pregledali naši strokovnjaki, ki imajo certifikat proizvajalca. Niso bile poškodovane. Po številkah kabin pa ne morem potrditi, katere so bile.«

Namerni poseg
 v mesto okvare?

Germovšek v nadaljevanju svoje zahteve izpostavlja, da je iz poročila proizvajalca KKŽ, podjetja Poma, razvidno, da ko so prišli na kraj okvare 4. februarja 2013, je bilo stanje drugačno kot v času okvare, »saj so kolesne baterije medtem razstavili, popravili, zamenjali poškodovana kolesa in jih vrnili nazaj«, zaradi česar predstavniki Pome niso mogli ugotoviti dejanskega razloga za okvaro. Ob tem izpostavi še ugotovitev iz poročila, da po deseti uri dopoldne ni bilo več opozorila o premočnem vetru, zaradi česar niso mnenja, da se je dogodek zgodil samo zaradi vetra.

Takoj po nesreči ni nihče poklical Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG), tako da so ti naprave po naročilu upravljavca pregledali šele v začetku februarja. A ko so takrat prišli tja, so bile vse kabine na liniji že odstranjene, poškodovana kolesna baterija na stebru pa sanirana in znova nameščena, tako da niso mogli ugotoviti, kakšno je bilo stanje KKŽ v času okvare. »Očitno so v družbi ATC namerno posegli v mesto okvare, da ni bilo mogoče ugotoviti dejanskih razlogov za okvaro! Nedvomno je šlo za malomarnost pri obratovanju in prikrivanje, da bi se ugotovilo, kdo je odgovoren za incident oziroma okvaro!« v svojem zapisu poudarja Germovšek.

Uršič trdi, da
je bil kriv veter

V drugi točki zahteve za preiskavo izpostavlja vprašanje, ali so bile naprave pred dogodkom sploh ustrezno pripravljene za obratovanje, in citira zapis ZAG z dne 24. 12. 2012, v katerem zavod ugotavlja, da so pri pregledu 53 stebrov odkrili več različnih nedopustnih indikacij: od mehanske poškodbe na nogi stebra, ukrivljene kotnike, razpoke na zvarih do manjkajočih vijakov in podložk. Poleg tega so navedeni tudi ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti pred začetkom obratovanja.

»KKŽ je začela obratovati 27. 12. 2012, torej čez tri dni od datuma poročila! Še dan, dva pred zagonom (zagotovo tudi na dan 25. 12. 2012) so v nemogočih razmerah (zelo nizke temperature) varili in pripravljali KKŽ za obratovanje,« piše Germovšek in dodaja, da je mogoče iz poročila ZAG s 4. februarja 2013 ugotoviti, »da so bili nekateri stebri v zelo slabem stanju in utemeljeno je mogoče sklepati, da KKŽ ni bila ustrezno pripravljena za obratovanje! Sledi sklepanje, da je tako (ne)pripravljena KKŽ pomenila splošno nevarnost za uporabnike!«

Uršič je v odzivu na zahtevo za preiskavo še enkrat poudaril, da je bil za nesrečo kriv sunek vetra, da je varnostni sistem takrat deloval, saj se je žičnica samodejno ustavila takoj, ko je izpadla transportna vrv. Ko se je, kot nadaljuje, zaradi sunka vetra prva kabina zataknila ob steber, izpada jeklenice ni bilo. Naprava je delovala naprej, v kabino so se nato, kot so poročali mediji, nabile še tri, dve sta zaradi tega padli na tla, in se ustavila, ko je jeklenica izpadla iz kolesja baterije. Nepravilnosti v obratovanju medtem ni opazil niti strojnik na bližnji B-postaji. Uršič je še zatrdil, da so pred začetkom obratovanja žičnice sanirali napake na njej, na katere so bili opozorjeni, in da po nesreči niso nič skrivali. »Delali nismo ničesar, za kar ne bi imeli odobritve pristojnih,« sklene Uršič.