Geolog pomirja: Poseg v Petišovcih ni nič novega

LJUBLJANA – Vse bolj vroča tema v Sloveniji postaja tako imenovani freking (fracking) oziroma metoda hidravličnega lomljenja kamnin, ki je predvidena, da bi z njo lahko dosegli večjo proizvodnjo zemeljskega plina iz globokih geoloških plasti na območju že dolgo znanega in še danes aktivnega naftno-plinskega polja Petišovci v občini Lendava. Morebitna uporaba te metode razburja okoljevarstvenike, s takšnim načinom pridobivanja zemeljskega plina v Pomurju pa se ne strinjajo niti nekateri domačini, ki so postopek opisali kot »posiljevanje narave«. Pridobivanje domačega zemeljskega plina, ki je v tem prostoru že tradicionalno, enim pomeni priložnost za napredek in gospodarsko rast, drugim pa posledice na lokalnem okolju pa tudi širše.

Posledice na okolje in zdravje ljudi

In kaj pravijo strokovnjaki? Geolog dr. Miloš Markič iz Geološkega zavoda Slovenije pomirja. Če bi v Petišovcih dejansko vrtali nove vrtine (za to bi morali izvesti poskusno proizvodnjo na obstoječih vrtinah), bi bili učinki na pokrajino, okolje, pitno vodo, živalski svet in zdravje ljudi neznatni oziroma v mejah dopustnih vrednosti po zakonodaji. »Pitna voda sega do globine okoli 15 metrov, termalne vode do okoli 1000 metrov, plinonosne plasti, ki bi jih hidravlično drobili, pa so v globini 2200 metrov in več, z vmesnimi neprepustnimi plastmi, tako da vplivi na pitno vodo niso mogoči, in tudi ne na termalne vode,« pojasnjuje. Mesta novih vrtin s seboj seveda prinesejo lokalno odstranitev vegetacije, izdelavo platoja, postavitev zabojnikov, izdelavo vrtalnega stolpa, bazenov za vodo in izplako, dovozne poti in podobno, vse to pa mora biti izdelano na podlagi ustreznih dovoljenj, podrobne projektne dokumentacije, najboljših izvedbenih praks in pod nadzorom pristojnih inšpekcijskih služb ter seveda z rekultivacijo prizadetih površin po izdelavi vrtine. 

»Strah je odveč«

»Strah in nezaupanje ljudi izvirata iz razmer, kadar ljudje niso dovolj seznanjeni s celotno zadevo od strokovnjakov, kadar niso zadovoljivo obveščeni o načrtovanih dejavnostih in možnih dogodkih ob tem, če so pod vplivom raznih informacij, ki so lahko tudi napačne ali namenoma zavajajoče, ali če so sicer dobro seznanjeni s »svetovno situacijo« ne vedo pa, da je pri njih situacija bistveno drugačna,« Markič odgovarja na vprašanje, ali se Pomurci upravičeno bojijo posledic teh posegov. »Za občino Lendava menimo, da je strah ljudi neupravičen, seveda pa mora med prebivalci in strokovnjaki potekati stalna komunikacija,« je prepričan.

Na območju Petišovcev so takšno lomljenje že izvajali, torej načrtovani posegi s tehnološkega vidika ne prinašajo nič bistveno novega. »Nazadnje so s tem postopkom dvignili letno proizvodnjo plina v Petišovcih na okoli 30 milijonov m3 v 80. letih prejšnjega stoletja. Zdaj znaša manj kot pet milijonov m3/leto,« pravi Markič. Če bo do odločitve o povečanju izkoriščanja plina dejansko prišlo, pa bodo poleg vsega drugega izdelali tudi celovito presojo vplivov na okolje, kakor to zahtevajo najnovejša zakonska določila, sklene.

Drugo mnenje: »Škoda ob morebitni katastrofi bo nepopravljiva«

Gorazd Marinček, predsednik Slovenskega E-foruma, društva za energetsko ekonomiko in ekologijo, pa pravi, da so v Prekmurju ogroženi termalni in mineralni vrelci ter plasti pitne vode. »Angleški lastniki na svojih spletnih straneh objavljajo namere o vodoravnih posegih, ki so najnevarnejši, domači razlagalci pa govorijo samo o navpičnih posegih. Ne pojasnijo, katere kemične dodatke vsebuje voda, ki jo tlačijo v podzemlje, vemo, da gre za biocide za ubijanje bakterij, ki se hranijo z metanom in bi lahko povzročile želatino, ki bi mašila pore za iztekanje plina, in kisline za raztapljanje apnenca za povečevanje por. Kako lahko to vpliva na pitno vodo in kmetijsko zemljo v okolici vrtin, saj se del te vode vrne na površje, prepuščam vaši domišljiji,« dodaja.

Kot pravi Marinček, je domnevnih zalog plina za nekaj let, pa še te so v večinski lasti tujcev. »Ob povečani energetski učinkovitosti in izrabi obnovljivih virov bi pričakovano energijo ali industrijsko surovino zlahka nadomestili. Škoda ob morebitni katastrofi pa bo nepopravljiva, saj podzemnih voda ni mogoče očistiti v nekaj stoletjih,« je prepričan. Kot pravi, se prebivalci Prekmurja upravičeno bojijo posledic poseganja v naravo. »Za manjše denarje bi lahko dobili več delovnih mest, na primer v pridelavi živil in industrijskih rastlin, na primer industrijske konoplje, seveda pa bi bili dobički manjši in bi ostali prebivalcem, in tako ne bi šli v tujino na Deviške otoke in po ovinkih še kam drugam.«